Barbara Bradač
Letovišče Kurta Kanclerja v Punatu, eden najbolj prepoznavnih programov mariborskega Rdečega križa, po 70 letih delovanja stopa v novo obdobje. V Rdečem križu Maribor pripravljajo obsežen načrt prenove in širitve dejavnosti, saj opozarjajo, da brez vlaganj dolgoročno ne bodo več mogli zagotavljati programov, po katerih je Punat znan že desetletja.
"Pred 70 leti so naši predhodniki kupili prvi hotel v Punatu in s tem postavili temelje programa, ki še danes zaznamuje Rdeči križ Maribor," poudarja sekretar območnega združenja Metod Dolinšek. Po njegovih besedah je bila prav lastniška ureditev ključna, da je letovišče preživelo politične in gospodarske spremembe po razpadu Jugoslavije. "Če teh objektov ne bi odkupili in bili njihovi lastniki, jih danes verjetno ne bi bilo več."
Danes Punat ni več namenjen le letovanjem otrok. Vsako leto tam letuje tudi okoli 200 starejših, pomemben del dejavnosti pa postaja področje zaščite in reševanja. V Punatu so namreč vzpostavili center za usposabljanje ekip prve pomoči ter potapljačev in reševalcev iz vode. "Ugotovili smo, da v severnem delu Jadrana praktično ni centra, ki bi omogočal kakovostna usposabljanja ekip za reševanje na vodi," pravi Dolinšek. Zato želijo letovišče razvijati kot večnamenski center, ki bi deloval večji del leta.
SMS-donacije in poziv občinam
Ker gre za finančno zelo zahteven projekt, bodo sredstva iskali na več straneh. Pripravljajo petletni razvojni načrt za prenovo kompleksa. Prva faza vključuje obnovo dveh objektov, vredno približno milijon evrov, dolgoročni načrti pa predvidevajo tudi novogradnje v skupni vrednosti okoli deset milijonov evrov. Objekti so stari, standardi turističnih namestitev pa se zaostrujejo. "Današnje skupine, tako otroci kot starejši, potrebujejo drugačne pogoje bivanja, od dostopnosti za gibalno ovirane do višjega bivalnega standarda," pojasnjuje Dolinšek.
Donacijska akcija preko SMS-sporočil se začne 25. maja, k sodelovanju pa bodo pozvali tudi gospodarstvo in lokalne skupnosti. Občinam predlagajo model financiranja v višini 2,5 evra na prebivalca letno. "To predstavlja manj kot promil občinskega proračuna in verjamemo, da to ne bi smel biti nepredstavljiv zalogaj," poudarja Dolinšek.
Do odnosa gospodarstva do družbene odgovornosti je precej kritičen. Opozarja, da podjetja pogosto govorijo o podpori skupnosti, v praksi pa humanitarnim organizacijam namenjajo premalo sredstev. "Na območju od Dravograda do Ormoža živi manj kot 50 tisoč otrok, mlajših od 15 let. Niti za osnovno reprodukcijo javnega sistema jih ni dovolj," opozarja. Po njegovih besedah se bo gospodarstvo kmalu soočilo s hudim pomanjkanjem kadra. "Če podjetja ne bodo razumela, da morajo podpirati programe za otroke in mlade, teh programov v prihodnosti ne bomo več mogli izvajati."
Punat kot naložba v prihodnost
V Rdečem križu poudarjajo, da Punata ne razumejo zgolj kot turistično letovišče, temveč kot javni program v interesu lokalnih skupnosti in otrok. Zato želijo v prihodnjih letih okrepiti sodelovanje z občinami, gospodarstvom in prebivalci. "Rdeči križ nima Punata zato, da bi tam letovali prostovoljci ali aktivisti, ampak zato, da izvajamo programe v javnem interesu," poudarja Dolinšek. Po njegovem je zdaj čas za novo generacijo odgovornih odločitev, če želijo, da bo Punat tudi čez desetletja ostal prostor letovanj, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja.
