Barbara Bradač
Topel obrok za marsikoga ni samoumeven. Nekaterim po plačilu položnic zmanjka denarja tudi za hrano. V Mariboru zato vsak dan razdelijo približno 250 brezplačnih toplih obrokov. Po pomoč prihajajo brezposelni, prejemniki socialnih pomoči, družine, upokojenci z nizkimi pokojninami in tudi zaposleni. Danes so v stavbi na naslovu Dvořakova ulica 14 odprli prenovljene prostore socialne kuhinje, natančneje razdelilnice.
Mestna občina Maribor je za prenovo namenila okoli 50 tisoč evrov. Obnovili so kuhinjo, jedilnico in sanitarije, zamenjali obloge, okna in vrata, uredili inštalacije ter ogrevanje in osvežili fasado. "Prenove ne smemo razumeti samo kot gradbeno investicijo. Tukaj se srečujejo ljudje, ki doživljajo takšne in drugačne življenjske in socialne stiske. Za večino njih verjetno topel obrok ni samoumeven," je poudaril Boris Pukšič iz občinskega urada za gospodarske dejavnosti. Prenova prinaša tudi boljše pogoje za zaposlene, ki vsak dan skrbijo za razdeljevanje hrane.
Po obrok tudi zaposleni
Socialna kuhinja v Mariboru deluje od leta 1992. Nastala je na pobudo Centra za socialno delo Maribor, ki program koordinira, financira ga občina, obroke pa pripravlja Dom pod gorco. Po podatkih CSD dnevno evidentirajo približno 166 uporabnikov, med njimi 68 žensk, razdelijo pa okoli 250 obrokov. Nekateri jih namreč prevzamejo tudi za družinske člane.
Med uporabniki so prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, brezposelni, družine, starejši in tudi zaposleni. "So v manjšini, ampak če na centru prepoznamo neko stisko, materialno ogroženost ali težje življenjske okoliščine, izdamo potrdilo in tudi ljudje, ki so zaposleni, lahko pridejo po obrok," je pojasnila strokovna delavka CSD Maribor Melita Topolovec. Opozorila je tudi na upokojence, ki jim "pokojnina preprosto več ne zadošča za kritje vseh življenjskih stroškov". Število uporabnikov se sicer bistveno ne spreminja, nekoliko več jih prihaja jeseni in pozimi.
Vseh, ki potrebujejo pomoč, pa socialna kuhinja ne doseže. "Stigmatizacije je manj, se pa tudi v mestu še vedno najdejo ljudje, ki se skrivajo, ki ne bodo ali znali prositi za pomoč in si bodo s svojo pokojnino nekako trgali od ust," je dejala Topolovec. Zato so pomembni tudi svojci, prijatelji in sosedje, ki lahko prepoznajo stisko in človeka spodbudijo, naj poišče pomoč.
Koliko stane kosilo?
Občina za socialno kuhinjo načrtuje okoli 380 tisoč evrov letno. "Vrednost obroka je 4,21 evrov," je povedal direktor Doma pod gorco Goran Frangež. Na vprašanje, kako za tako toliko denarja pripraviti kakovosten obrok, odgovoril: "Ja, to je pravzaprav umetnost." Pravi, da si prizadevajo si za kakovostne sestavine, cena pa mora pokriti stroške dela in živil. Ob tem pa občini plačujejo tudi najemnino za prostore socialne kuhinje.
Jedilnik je zaradi razpoložljivih sredstev drugačen kot za stanovalce doma, obroki so preprostejši, pogosto enolončnice, je še dodal direktor. Vodja kuhinje Simona Repina zagotavlja, da skrbijo za pestrost. Na dan odprtja so pripravili bujto repo s pečenico, dva kosa kruha in kokosovo kocko. "Bujto repo imajo zelo radi," je povedala. "Obrok vključuje glavno jed, glede na jedilnik pa še prilogo, kruh, juho, sadje ali sladico," je še dodala. Pri pripravi upoštevajo tudi to, da uporabniki hrano odnesejo domov, pri čemer uporabljajo lastne posode. Zeleno solato denimo operejo in narežejo, začinijo pa si jo nato sami doma. Kadar so na jedilniku ribe, jim pripravijo krompirjevo solato.
"Ne prihajajo po miloščino"
"Socialna kuhinja ni prostor, kamor ljudje prihajajo po miloščino. Je program, ki zagotavlja podporo ljudem v okoliščinah, na katere pogosto nimajo neposrednega vpliva," je poudarila Teodora Gal, strokovna sodelavka Zavetišča za brezdomce pri CSD Maribor. Za pomanjkanjem hrane so pogosto še brezposelnost, neurejene stanovanjske razmere, bolezni in osamljenost. Prenova je zato več kot izboljšanje prostorov. Največja vrednost programa so po njenih besedah ljudje, njihovo dostojanstvo in občutek, da niso sami. "Topel obrok ni samo hrana, je tudi sporočilo človeku, da ni pozabljen in da v svoji stiski ni sam." Dejala je, da so prenovljeni prostori pomembna pridobitev, vendar največja vrednost programa ostajajo ljudje, njihovo dostojanstvo in občutek, da niso sami. Občini se je zahvalila za podporo in vlaganje v boljše pogoje, prav tako zaposlenim in drugim sodelujočim, ki vsakodnevno omogočajo izvajanje programa. Pri izvajanju programa imajo pomembno vlogo tudi prostovoljci. V letu 2025 jih je deset v socialni kuhinji in zavetišču za brezdomce skupaj opravilo 680,68 prostovoljskih ur.
Župan Saša Arsenovič je spomnil, da občina za različne socialne programe namenja okoli deset milijonov evrov, med drugim za pomoč družinam, letovanja otrok, pomoč na domu in humanitarne programe. "Vemo, da je treba poskrbeti tudi za socialno šibke," je dejal ter se zahvalil tistim, ki razdeljujejo hrano in so vsak dan v stiku z uporabniki. Govoril pa je tudi o 5600 novih delovnih mestih, gospodarski rasti, festivalih, stanovanjskih projektih in razvojnih uspehih mesta. Ni pozabil niti na kritike, ki po njegovem zavirajo razvoj Maribora, čeprav je stal v prostoru, kjer je za številne največji dosežek dneva že to, da imajo kaj jesti.
