Jana Juvan
V izobraževalnem sistemu je mladim s posebnimi potrebami na voljo marsikaj, zatakne pa se, ko bi morali vstopiti na trg dela. Stroka je zato pripravila projekt Prehod mladih +, s pomočjo katerega želijo zmanjšati vrzel med mladimi, ki zaključijo izobraževanje in tistimi, ki potem tudi najdejo zaposlitev. Veliko se jih namreč izgubi na trgu dela in pristanejo v negativni spirali, je opozoril Karl Destovnik, vodja projekta Prehod mladih +, ki so ga danes predstavili na tiskovni konferenci na mariborski izpostavi URI Soča. "Slovenija ima odlične šole in dobro urejeno zaposlovanje invalidov, manjka pa nam močan povezovalni člen. Prehod mladih + deluje kot most med šolstvom, zdravstvom in gospodarstvom ter popravlja dolgoletno sistemsko napako," je dodal.
Za vsakogar je iskanje zaposlitve lahko zelo stresno, je pojasnil. Težava pa je, da so ti mladi slabše konkurenčni in jih trg dela zato ne sprejema. Kar nekaj je tudi napačnih kariernih usmeritev, posledice pa so hude, saj to vpliva tudi na njihovo duševno zdravje, je še opozoril Destovnik. Mlade želijo tudi opolnomočiti, zato jim v programu pomagajo pri funkcionalnem opismenjevanju, pripravi življenjepisov, pripravi na razgovore za službo in podobno.
Desetdnevna praksa, ki delodajalca ne stane nič
Projekt, ki poteka že eno leto, je torej usmerjen v konkretno delo z mladimi, ki jim pomagajo pridobiti desetdnevno prakso pri delodajalcu, ki bi bil zanje primeren tudi kasneje. Do leta 2029 načrtujejo v projekt vključiti 2.500 mladih s posebnimi potrebami. Ocenjujejo, da je vseh sicer okoli osem tisoč, letno bi jih na trg dela lahko vstopilo med 800 in tisoč. Za zdaj je v projekt vključenih 482 mladih s posebnimi potrebami, predvsem pa želijo k projektu privabiti delodajalce. "To je priložnost za tiste delodajalce, ki so družbeno odgovorni," je pozval Destovnik. Povedal je, da jim bodo strokovni delavci iz programa pri tem nudili podporo, ob vsakem mladem delavcu bo en strokovni delavec ves čas njegove prakse, ki bo financirana s strani programa in tako ne bi bila breme delodajalca. "Delodajalec nima nobenih stroškov, vseh 14 dni smo lahko prisotni tudi strokovni delavci in lahko sodelujemo pri vseh fazah - odvisno od tega, koliko kdo potrebuje. Lahko pa delodajalci na tak način tudi realizirajo kvoto zaposlovanja invalidov," je pojasnil Destovnik.
Na tak način delodajalci spoznajo mlade s posebnimi potrebami, ki imajo tudi številne sposobnosti, vendar potrebujejo poseben pristop, ki ga preko programa torej lahko vzpostavijo. "Naš cilj je, da noben mlad človek zaradi svojih posebnih potreb ne ostane brez priložnosti, da razvije svoje sposobnosti, najde svojo pot in postane čim bolj samostojen član naše družbe," je dejala Andrejka Znoj, generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, ki projekt sofinancira. Sicer je projekt financiran tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi. "Cilj je, da mlad človek ne ostane doma, ampak gre na trg dela in dobi priložnost. Odstraniti želimo ovire pri tem prehodu na trg dela. Saj ovira ni v njihovih sposobnostih," je še povedala.
Ena izmed šol, ki izobražuje precej mladih s posebnimi potrebami, je Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor. Nadja Domjanič Curk iz njihove šolske svetovalne službe je povedala, da dijaki z odločbami predstavljajo približno petino vseh. Število teh otrok iz leta v leto narašča, je spomnila. "Ti dijaki imajo ovire, hkrati pa številne sposobnosti, ki jih je treba prepoznati," je poudarila. Opisala je primer dijaka, ki je na avtističnem spektru in težko navezuje socialne stike, hkrati pa je izjemno natančen in vesten, če mu nalogo jasno predstavijo. Med svojo prakso v okviru projekta je bil tako uspešen, da ga bo zdaj tisti delodajalec tudi zaposlil, je še povedala. "Mladi s posebnimi potrebami se ob zaključku šolanja pogosto znajdejo brez jasne naslednje postaje. Ko imajo ob sebi strokovnega delavca, ki jim pomaga narediti ta korak, se njihova negotovost bistveno zmanjša," je dodala. Kot rečeno lahko strokovni delavec mladega spremlja tudi na delovno mesto in mu tudi pomaga pri delu.
Izkušnje mladih: "Lažje se spopadam s tesnobo"
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi video, v katerem so posneli pogovore z nekaterimi mladimi, ki so že sodelovali v projektu. Udeleženka s čustveno vedenjsko motnjo je povedala, da sama ni vedela, kako sploh začeti z iskanjem zaposlitve. Svetovalka ji je nato pomagala sestaviti načrt za prihodnost, dobila pa je tudi priložnost preiskusiti svoje sposobnosti. "Opravljal sem različna pomožna dela v delavnici, sestavljal palete in pomagal pri sestavljanju pohištva," je opisoval drug udeleženec s čustveno vedenjsko motnjo. Udeleženec z avtističnimi motnjami pa je kot najbolj koristno ocenil, da je bolje spoznal svoja močnejša in šibkejša področja. Najbolj mu je bilo všeč, da je lahko šel delat. "Da sem lahko povedal, kam bi želel iti in kaj bi želel delati, potem pa smo to lahko tudi uresničili. Mislim, da sem postal nekoliko bolj družaben. Lažje se spopadam tudi s tesnobo. Pomagalo mi je v situacijah, ko je bilo okoli mene več ljudi, saj sem se naučil, kako se umiriti. To mi je zelo pomagalo," je povedal. Udeleženka z govorno jezikovno motnjo pa, da ji je to tudi pomagalo pri samozavesti, zaradi česar verjame, da se bo v prihodnosti bolje znašla sama.
Oglasila se je tudi mama dekleta s posebnimi potrebami, ki je v preteklosti že opravljala druge prakse, a je imela slabe izkušnje. Tokrat pa ji je zelo pomagalo, da je lahko imela ogled delovnega mesta že vnaprej in je vedela, v kakšno okolje prihaja. "Nudeni so ji bili pomoč, spremstvo in nadzor. Korak za korakom so jo vodili. Nihče od nje ni pričakoval, da mora opravljati stvari, ki jih enostavno ne bi zmogla," je opisala mama in povedala: "Včasih je treba samo kakšno besedo povedati drugače ali spremeniti pogled na situacijo, pa ti otroci zmorejo zelo veliko." Ostalim straršem otrok s posebnimi potrebami pa: "Najprej naj sprejmejo svojega otroka takšnega, kot je. Naj bodo ponosni nanj, naj stojijo za njim in naj potrkajo na vrata. Ne čakati."
