Čeprav imamo v Sloveniji natančno izrisane karte poplavne ogroženosti, ki so dostopne vsakemu investitorju, ki želi graditi objekte, in vsem službam, ki presojajo o tem, kje graditi in kje ne, se očitno še vedno gradi prav tam - na poplavnih območjih. In kot kaže zgodba iz Pesnice, gradi se tudi brez soglasij. Kako je to možno, ko pa so številne poplave dokazale, da je danes Slovenija bolj poplavno ogrožena kot kdaj prej, in stroka v en glas ponavlja, da je gradnja na poplavnih območjih glavni vzrok za številne poplave pri nas? Primer iz Pesnice pojasni marsikaj.
"Ravnodušnost občine, ko je ogrožen dom, je za vse nas veliko razočaranje"
"Moj dom bodo poplavili"
Pred tednom so se pričela dela na zemljišču v Pesniškem Dvoru. Gre za poplavno območje ob Gačniškem potoku, kjer se potok izliva v Pesnico. "Ob večjih padavinah, ko naraste gladina vode v Pesnici, se potok ne zmore več izlivati v reko, zato poplavi spodnji del doline oziroma je tam prav zato nastalo naravno razlivno polje za presežne vode," pojasni zaskrbljeni lastnik hiše ob travniku, sicer znani televizijski voditelj Marko Potrč. Njegova hiša je zunaj poplavnega območja, a lahko se zgodi, da ne bo več. Na omenjenem travniku, kjer je razlivno območje Gačniškega potoka, so namreč prejšnji teden brneli stroji, tovornjaki so navažali gramoz, na travnik je občina umestila poslovno-industrijsko cono, kljub temu da v Pesnici ena taka cona že uspešno deluje. "Če bodo na tem razlivnem polju naredili nasutje oziroma dvignili teren, kot je občina to načrtovala v svojih prostorskih aktih, bodo s tem zaprli pot vodi in tako moj dom kot tudi vse hiše za nami dobesedno poplavili," doda Potrč.
V skrbeh že od leta 2008
S sosedi so v skrbeh že od leta 2008, ko je Občina Pesnica na travnik kljub njihovemu nasprotovanju umestila že drugo industrijsko cono v občini. Podjetje, ki je želelo graditi poslovno-industrijsko cono, je v tem času propadlo, zemljišče je DUTB prodala današnjemu lastniku zemljišča, ki je tudi naročnik prvih del na zemljišču. Gre za podjetje Strojegradnje Koletnik, kjer pa na vprašanje o tem, zakaj izvajajo dela in za kakšna dela gre, ne odgovarjajo. So nam pa na direkciji za vode potrdili, da vodnega soglasja, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, kadar gre za gradnjo na poplavnem območju, niso izdali niti ni zanj nihče zaprosil, je pa tako soglasje potrebno. "Za vse predvidene posege na obravnavanem območju si mora investitor pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda," poudarijo.
Zadevo je vzel pod drobnogled tudi inšpektorat za okolje in prostor, a odločitve še niso sprejeli, uvedli so ugotovitveni postopek, ki ga "bodo obravnavali v skladu s prioritetami inšpekcije", so na naša vprašanja odgovorili nekaj dni prej, preden so začele deževati napovedi poplav.
Župan Senekovič: Gre za staro zadevo
Venčeslav Senekovič, župan občine Pesnica, z dogajanjem ni dobro seznanjen: "Kar se tiče občine in mene osebno, nimamo nobenih informacij o tem, kaj se dogaja. Gre za nekakšne kanale, za uvoz in izvoz, povprašal sem na upravni enoti in nihče ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Za dela bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje."
Kako je občina sploh lahko umestila novo poslovno cono na poplavno območje, kljub temu da so temu nasprotovali krajani in v njihovem imenu tudi tamkajšnja krajevna skupnost? "Gre za zelo staro zadevo. Zazidalni načrt je bil sprejet na pobudo investitorjev, ki so bili takrat lastniki zemljišč, in občina je zavezana, da uvede postopek," odgovarja Senekovič. O tem, zakaj ravno na poplavnem območju, pa, "da so za to pristojni vodarji". Tega, kdo je takrat dal pobudo za sprejetje zazidalnega načrta, se župan, kot je dejal, ne spomni natančno, ve le, da so bili lastniki zemljišč. Se pa Senekovič spomni, da je poleti leta 1998 "država dala pozitivno soglasje k prekategorizaciji zemljišča iz kmetijskega v zazidalno".
Kasneje, leta 2008, je direkcija za vode izdala pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za poslovno cono v Pesniškem Dvoru na podlagi dokumentacije, ki jo je za investitorja pripravil Urbis. A takrat so za posege na poplavnih območjih veljala drugačna pravila.
Direkcija: "Dogajanje na lokaciji bomo budno spremljali"
Strokovnjaki direkcije za vode so v ponedeljek opravili ponovni ogled lokacije. Ugotovili so, da je bilo zemljišče v preteklosti že nasipano in dvignjeno za meter in pol, in sicer z vodnim soglasjem, ki pa je bilo izdano pred vodno uredbo, ki je kasneje zaostrila pogoje za posege na poplavnih območjih. Dalje strokovnjaki iz direkcije ugotavljajo: "Novega nasipavanja na terenskem ogledu ni bilo opaziti. Prav tako je bilo opaziti, da se ob občinski cesti Vosek - Vukovski Dol čisti obcestni jarek. Čez obcestni jarek so bile položene betonske cevi, preko katerih si je nekdo uredil dostop do zemljišča. Prepust čez obcestni jarek sicer ni v naši pristojnosti, mnenje stroke pa je, da ta ne bo imel negativnega vpliva na poplavno varnost širšega območja ob Gačniškem potoku. Po podatkih, ki jih imamo, za zacevitev jarka nismo izdali nobenega vodnega soglasja oziroma mnenja. V kolikor se bo zacevitev jarka nadaljevala, bomo ustrezno ukrepali, saj v tem primeru ne bo šlo zgolj za vzdrževalna dela. Dogajanje na lokaciji bomo redno spremljali in v primeru ugotovitve izvajanja del brez ustreznih dovoljenj ustrezno ukrepali."
Ob industrijski coni - podjetje Strojegradnje Koletnik se ukvarja s proizvodnjo strojev oziroma polnilnih linij za vino in druge pijače - naj bi nastalo še parkirišče za tovornjake.
Ne morejo razumeti
Potrč opozarja, da želijo s sokrajani razveljavitev občinskih prostorskih aktov, ki predvidevajo gradnjo v tem prostoru: "Člani civilne iniciative smo župana osebno in tudi občino v preteklih letih s poplavno grožnjo večkrat seznanili, opozorili in tudi večkrat prosili za razveljavitev industrijske cone med stanovanjskimi hišami z raznimi dokumenti. Med drugim tudi z zelo skrb vzbujajočim mnenjem Inštituta za vode RS, ki jasno govori, da bi nameravano početje na tem polju vse presežne vode pomaknilo gorvodno, torej proti nam in hiškam za nami, a smo do danes naleteli zgolj na gluha ušesa. Ta ravnodušnost občine, ko je ogrožen dom, je za vse nas veliko razočaranje in nekaj, česar preprosto ne moremo razumeti."
