Ob Pekrskem potoku vse od Ulice Pohorskega odreda (oziroma skate parka) do Kardeljeve (oziroma BMX-proge) že od druge polovice avgusta brnijo stroji. In še 14 mesecev bodo, preden bo park v celoviti prenovljen in predvidoma jeseni 2027 na voljo za uporabo. In kaj bo tam? Levo od potoka (v smeri od skate parka proti bmx progi) prenovljena mreža sprehajalnih poti s podlago iz vodno utrjenega peska, na desni strani asfaltirana kolesarska pot. In na območju, kjer so bila prej stara igrala (ta v prenovljeni podobi potujejo v Limbuš), še več vsebine: dva sklopa novih otroških igral, kolopark oziroma t.i. pumptrack, fitnes na prostem, mize za namizni tenis, klopi in ostala urbana oprema, malo dlje od območja za otroke pasji park ...V kasnejših fazah so tam načrtovani tudi kontejnerji za tržne vsebine, denimo strežbo hrane in pijače, kar je marsikateri starš v prejšnji podobi parka pogrešal, pa sanitarije, zaradi katerih je bila pogosto na udaru bližnja picerija Vivaldi ... Tudi mostiček do Vivaldija bo najbrž treba podreti in postaviti novo brv, morda bo padlo še kakšno nezdravo drevo ...
No, vsekakor pa bodo o(b)stale vse tri lipe ob pešpoti, ki so bile po prvotnih načrtih zaradi načrtovanega koloparka že na odstrelu, nakar se je oglasila Civilna iniciativa mestni zbor in prepričala Mestno občino Maribor, naj projektante pozove k prilagoditvi načrtov. To se je tudi zgodilo.
"Kolopark smo glede na prvotni načrt za nekaj stopinj zarotirali in posledično ohranili dve lipi," je dejal Jernej Gruber iz projektne pisarne Mestne občine Maribor, ki obljublja, da bodo odstranjena le res dotrajana, posušena štiri drevesa. Vzrok je izključno njihovo zdravstveno stanje. "Bo pa v sklopu prenove na novo posajenih novih 239 dreves, ob tem pa na svoja končna mesta presejanih še 52 dreves z začasne lokacije," Gruber poudarja, da je bila na 800 metrov dolgi trasi ob potoku v mislih načrtovalcev tudi ozelenitev. Nenazadnje je podiranje dreves zadnje dni žgoča tema v mestu.
Ali čuti pritisk javnosti pri svojem strokovnem delu, smo povprašali arboristko Tanjo Grmovšek, ki je vključena pri načrtovanju novega parka kot strokovna arboristična nadzornica. "Ga ne. Vse moje ocene zadnjih 30 let, kolikor delam, morajo vedno biti strokovne in objektivne. Tu ni 'ali ali'. Če sem pred desetimi leti podala neko oceno, mora držati, ne glede na mnenje javnosti ali lastnika ozemlja," brezkompromisno zagotavlja Grmovškova, ki je podala tudi komentar na številne kritike občanov, da se Pekrski potok po ureditvi struge izgublja v šavju in da je ta del prekomerno zaraščen. "Kjer so gradbena dela potekala po brežini, je tako zbito, da nič ne raste. In tam so projektanti načrtovali vse zasaditve. Kjer pa se je malo razrahljalo, imamo močno samopomlajevanje z vegetacijo. Očitno bo treba odkriti neko vmesno pot, kar se tiče same struge in brežine," je Grmovškova priznala, da vse skupaj za zdaj res ni tako, kot bi moralo biti. Obenem se zastavlja vprašanje, kdo bo drugo in njeno okolico, ki zaradi šavja deluje zaraščeno in zenemarjeno, v prihodnje vzdrževal. Po naših informacijah je Direkcija za vode že pripravila sporazum, po katerem bo direkcija še naprej skrbela za strugo, vse ostalo pa bo prevzela Mestna občina Maribor. A za zdaj je še vse skupaj v usklajevanju.
Je pa Grmovškova opozorila, da se vodnatost potoka zmanjšuje tudi zaradi krčenja "zelenega ovoja gozda okrog Maribora" oziroma gradnje novih sosesk. "Pred drugo svetovno vojno je bila tu naravna struga t.i. Rožnodolskega potoka, ki priteče med Pekrsko gorco in še enim hribčkom. Pekrski potok je bil v 60-ih letih skanaliziran v trenutno sotočje. Pred tem je napajal mariborsko kadetnico, ki je skoraj kilometer stran. Glavni vir vodnatosti tega zdaj skupnega potoka je potok pod četrtim stebrom krožno-kabinske žičnice, a krčenje gozda negativno vpliva na vodnatost," je razložila Grmovškova.
