Vlada Giorgie Meloni je odobrila novo uredbo, s katero Italija prilagaja svojo zakonodajo evropskemu Zakonu o umetni inteligenci (AI Act). Italija tako postaja prva država v Evropski uniji s podrobnim pravnim okvirom, ki policiji omogoča uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, poroča hrvaški Večernji list. Nova pravila odpirajo vrata nadzoru na javnih dogodkih, kot so koncerti, športne prireditve in protesti.
Evropska uredba o umetni inteligenci načeloma prepoveduje policijsko biometrično identifikacijo, vendar dopušča izjeme v primerih terorizma, iskanja pogrešanih oseb in preiskovanja hudih kaznivih dejanj. Državam članicam pušča širok prostor za določitev konkretnih postopkov, kar je v Italiji že sprožilo ostre polemike.
Snemanje množic in hramba podatkov
Italijanska uredba ločuje dve vrsti uporabe te tehnologije. Prva je identifikacija v realnem času, ki jo policija lahko uporabi le ob resnih grožnjah, kot je terorizem, ali pri iskanju pogrešanih oseb, za kar potrebuje odobritev tožilca. Druga pa je naknadna identifikacija, ki jo preiskovalci aktivirajo po storjenem kaznivem dejanju, da prepoznajo osumljence.
Največja sprememba se nanaša na dogodke, kjer obstaja potreba po vzdrževanju javnega reda, kot so protesti in tekme na stadionih. Policija po novem sme snemati in shranjevati posnetke teh dogodkov. Sistem za prepoznavanje obrazov ne bo samodejno analiziral vseh prisotnih, ampak ga bodo preiskovalci uporabili le, če se zgodi kaznivo dejanje. Za to bodo potrebovali sodno odobritev v 24 urah. Če se na dogodku ne zgodi nič, morajo pristojni podatke izbrisati po sedmih dneh.
Strokovnjaki svarijo pred avtoritarnimi zlorabami
Organizacije za človekove pravice ostro kritizirajo nova pravila. Sociologinja Diletta Huyskes opozarja, da uvajanje te tehnologije ustvarja infrastrukturo za vseprisotni nadzor. Poudarja, da lahko prihodnje vlade takšen sistem hitro zlorabijo v avtoritarne namene. Novinar in strokovnjak za biometrični nadzor Fabio Chiusi dodaja, da na političnem prizorišču obstajajo skrajne stranke, ki že zdaj zahtevajo strožji nadzor z droni in termovizijo. Dvomi, da bodo takšne politične sile spoštovale omejitve, ki jih nalaga zakonodaja.
Raziskovalka Laura Carrer iz Centra Hermes opozarja, da družba s tem normalizira nadzor, ki prej ni obstajal. Kritizira tudi pomanjkanje zunanjega nadzora, saj aktivacijo sistema v realnem času odobri tožilec in ne sodnik. Ker tožilec vodi preiskavo, obstaja večja verjetnost, da bo uporabo tehnologije preprosto odobril.
Tanka meja med naknadnim in nadzorom v realnem času
Aljoša Ajanović Anđelić iz organizacije European Digital Rights (EDRi) izpostavlja, da italijanski zakon briše mejo med prepoznavanjem obrazov v realnem času in naknadnim prepoznavanjem. Opozarja, da neprekinjeno snemanje in shranjevanje biometričnih podatkov vseh mimoidočih prinaša enak učinek nadzora, tudi če policija prepoznavanje izvede kasneje. Če oblasti te podatke uporabijo za kriminalizacijo protestnikov, sistem dejansko deluje kot nadzor v realnem času.
Strokovnjaki izpostavljajo primer Madžarske, ki je hitro prepoznavanje obrazov prav tako izvzela iz kategorije realnega časa z uporabo statičnih posnetkov namesto neposrednega prenosa. Madžarska vlada je nato s tem sistemom grozila udeležencem Parade ponosa. EDRi se boji, da bodo države članice nacionalne zakone uporabile za obide evropskih prepovedi in za širjenje sistemov za množični biometrični nadzor. Medtem ko Italija že orje ledino, druge države, kot je Španija, še pripravljajo svojo zakonodajo in imajo odprte vse možnosti, od posnemanja italijanskega modela do popolne prepovedi.
