Zaprepaden sem bil, ko sem v dnevniku Večer prebral ta članek. V uvodu novinarka piše o vseh zapletih, ki potekajo dve desetletji za 33.011 kvadratnih metrov veliko zemljišče.
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet s svetlobno hitrostjo v času Peterletove vlade. Sprejet je bil 20. novembra 1991, veljati je začel 7. decembra 1991. To je jasen dokaz, da so določene strukture samo čakale, da se polastijo premoženja, ki so ga v domovini, porušeni v vojni, zgradili naši dedki in očetje. Prispevala je tudi moja generacija, ki se je v začetku sedemdesetih let, po končanju šolanja, vključila v delovno razmerje.
Sedaj se jasno vidi, da takratna pravna stroka ni hotela zaščititi lastnine, ki je širšega družbenega pomena in je potrebna za normalno delovanje države ne glede na družbeno ureditev. Tako sedaj država za svoje poslovanje z davkoplačevalskim denarjem odkupuje lastnino, ki bi jo lahko pridobila, če bi se denacionalizacija izvedla s plačilom odškodnine za denacionalizirano premoženje, kot so to izvedle druge države.
Slovenska Rimskokatoliška cerkev (RKC) je v okviru denacionalizacije dobila več, kot bi ji pripadalo (Pokljuka). Konkordat z Vatikanom je 14. decembra 2001 podpisal dr. Dimitrij Rupel in daje Vatikanu boljšo pogajalsko pozicijo. Vedeti moramo, da je škofijska last neposredno last države Vatikan, škofije in nadškofije so njene ekspoziture. Sedaj pa se vprašajmo, ali smo še gospodar celotnega ozemlja države.
Iz zapisa je tudi razvidno, da je župnija Maribor - Pobrežje izvedla vpis v zemljiško knjigo. Občina, ki je to premoženje upravljala, tega ni storila pravočasno, župnija jo je prehitela. Ministrstvo za kulturo je letos odločilo, da se zemljišče ne vrne v naravi, ampak z izplačilom odškodnine v višini 158.270 evrov. Župnija Maribor - Pobrežje se je pritožila in zahteva vrnitev 13.644 kvadratnih metrov, ki zajemajo poleg pokopališča še parkirišče in cesto, o katerih pa še ni odločeno. Dodajajo, da so se pripravljeni z občino in Pogrebnim podjetjem dogovoriti o nadaljnji uporabi tega dela zemljišča. Izstavili so novo cenitev zemljišča v višini 1,3 milijona evrov.
Velik interes verjetno izhaja iz tega, ker bi želeli pridobiti stalni vir dohodka, ki bi izhajal iz uporabe tega prostora.
Predlagam, da se registrirajo za pogrebno dejavnost in tržijo pokopališče sami. Poleg pogrebov lahko uvedejo dodatne storitve pobiranje parkirnine in ponujanje možnosti preskoka čakalne vrste v vicah, kot ima zdravstvena zavarovalnica preskok vrste pri specialistu. Kot neposredni predstavniki najvišjega bi to lahko izvajali, kot so to že počeli njihovi predniki s kupovanjem odpustkov.
To pišem v zadnjem adventnem tednu, ko iz vseh medijev zvenijo božične pesmi, pozivi k darovanju za uboge, ob tem pa organizacija, ki se izdaja za zaščitnico ubogih, v ozadju vodi politiko, ki ubogim jemlje še več. Kajti država za vsak izdatek izkoristi različne davke, ki jih dnevno plačujemo.
Če bi bila občina najemnica, bi bili najemniki grobov v slabšem položaju, ker bi plačevali najem zemljišča in grobnega mesta, to pa bi povečalo stroške najemnikov grobov. Upam, da bodo v župniji prepoznali širši družbeni interes in Mariborčanom v adventnem času darovali navedeno zemljišče. Občani vam bomo hvaležni in bomo v vaši gesti prepoznali elemente božjega nauka in dobrote.
Ivan Ajtnik, univ. dipl. inž. stroj., veteran vojne za Slovenijo, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
