Barbara Bradač
Za košnjo, obrezovanje, sajenje, odstranjevanje plevela in zalivanje mariborskih javnih zelenih površin na terenu trenutno skrbi 24 zaposlenih, dela jih sicer v tem programu 28. Da bi lahko vse površine vzdrževali skladno z javno dostopnimi normativi, pa bi jih po oceni Nigrada potrebovali okoli 50. Razkorak se je letos pokazal predvsem maja, ko ekipe niso dohajale hitre rasti trave.
"Imamo enake zmogljivosti skozi vsa letna obdobja. Spomladi, zlasti maja, smo težko sledili intenzivni rasti, pozneje pa smo zaostanek nadoknadili," je v mariborskem Mestnem parku povedal direktor Nigrada Matjaž Andric. V sušnem delu leta so morali zaposlene preusmeriti v zalivanje mladih dreves in drugih občutljivih zasaditev, veliko dela pa so imeli tudi s plevelom ob pločnikih.
Nigrad v Mariboru vzdržuje več kot 1,9 milijona kvadratnih metrov travnatih površin ter skrbi za več kot 5900 dreves in grmovnic. Mestna občina Maribor je za zeleni program letos predvidela 2,3 milijona evrov, približno toliko kot v preteklih letih, čeprav se obseg zelenih površin in zasaditev povečuje, kar tudi pojasnjuje, zakaj ekipe težko dohajajo vse potrebe.
Optimalno 50 zaposlenih, realnost bo odvisna od denarja
Andric je napovedal, da bodo na jesenski seji nadzornega sveta predstavili poslovni načrt zelenega programa. V njem bodo pripravili realistično in optimalno različico njegovega razvoja. "Po javno dostopnih normativih bi morali imeti okoli 50 ljudi, da bi lahko vse zelene površine ustrezno obvladovali," je dejal direktor in dodal, da bo realistična sledila denarju, ki ga za ta namen zagotavlja občina. Zagotavljanje dodatnega kadra ni težavno le zaradi denarja. Nigrad potrebuje ustrezno usposobljene delavce, posebej zahtevno pa je najti ljudi za obrezovanje visokih dreves. Pri takšnih posegih si pomagajo tudi z zunanjimi izvajalci, ki imajo znanje in izkušnje iz alpinizma.
Zeleni program od letos nastopa pod ponovno oživljeno mariborsko blagovno znamko Florina. Ta je zlasti med starejšimi Mariborčani še vedno prepoznavna kot sinonim za urejanje mestnega zelenja. Toda kaj se je poleg imena dejansko spremenilo? Po Andričevih besedah sta si v preteklosti delo na tem področju delila Nigrad in Snaga, zaradi česar je prihajalo do podvajanja ljudi, mehanizacije in delovnih postopkov. Zdaj je dejavnost združena pod eno streho, kar omogoča bolj sistematično načrtovanje in usklajeno delo, pojasnjuje direktor. Ali bo vrnitev znanega imena prinesla tudi vidno bolje urejene površine, bo tako odvisno predvsem od kadrovske in finančne okrepitve programa.
Odgovor v nekaj dneh, izvedba lahko traja dlje
Nigrad želi pod sloganom Za zeleno mesto. Tudi na vašo pobudo. v urejanje javnih površin bolj vključiti občane. Ti lahko svoje predloge in opozorila že oddajo prek portala Naš Maribor, zavihek pobude in vprašanja. Posebnega zavihka, namenjenega izključno zelenim površinam, za zdaj ni. Občani lahko zapišejo, kje jih motijo nepokošena trava, zanemarjene grede ali pomanjkanje dreves, čeprav pri novih zasaditvah Nigrad ni tisti, ki odloča, kje bodo rasla nova drevesa, pač pa je to občina.
Težje vprašanje ostaja pri Nigradu, kako hitro bo mogoče pobude občanov tudi uresničiti. Na pobudo naj bi se odzvali naslednji dan oziroma v tednu ali dveh, kar pa še ne pomeni, da bo v tem času izveden tudi poseg. "Na pobude ne moremo vedno odgovoriti z delom iz dneva v dan, saj imamo tedenske in mesečne načrte. Poskušamo jih vključiti tja, kjer je to mogoče," je pojasnil Andric.
Občani in občina trenutno posredujejo od pet do deset pobud na teden. Andric pričakuje, da bi se lahko število po okrepljenem obveščanju v kratkem podvojilo. Nigrad namerava na družbenih omrežjih objavljati tudi tedenske načrte dela ter fotografije površin pred posegom in po njem.
Letos so po navedbah direktorja zasadili več kot 230 dreves, nove zasaditve pa so med drugim načrtovane ob Mlinskem parkirišču in Pekrskem potoku. Zaposlena Božica Težak je posebej izpostavila ureditev Čufarjeve ulice na Pobrežju, kjer so posadili 43 dreves ter več kot 2000 trajnic in trav: "Najlepše je, ko se vrnem na lokacijo in vidim, da so zasaditve zaživele." Đurđica Fošnjak, pravtako zaposlena v zelenem programu je opozorila tudi na manj prijetno plat njihovega dela, kot so izruvane novozasajene rastline, hojo čez grede in nepobrane pasje iztrebke. "Delo moraš imeti rad, da ga lahko opravljaš," je strnila. Izpostavila pa še, da občani pogosto ne razumejo, zakaj vse zelene površine niso urejene hkrati. "Vsaka rastlina potrebuje svoj čas. Trajnice oskrbujemo v drugem obdobju kot grmovnice, drugače je tudi pri drevesih," je pojasnila. Tudi vse zelenice ne morejo biti enako pokošene, saj rastline na nekaterih površinah rastejo hitreje kot na drugih.
Deževnico bi shranjevali za čas suše
Vse večji izziv za mestno zelenje postajajo vročinski valovi in daljša sušna obdobja. Vodja upravno-tehnične službe Nigrada Borut Hojnik je povedal, da pri enem večjem zalivanju porabijo okoli 25 kubičnih metrov vode. Zalivajo predvsem mlada, enoletna drevesa in druge zasaditve, ki so na pomanjkanje vode najbolj občutljive. Ob veliki vročini delo opravijo tudi ponoči. Ko veljajo omejitve uporabe pitne vode, te veljajo tudi za Nigrad. "Varovanje pitne vode je absolutna prednostna naloga," je poudaril Hojnik. Prav zato iščejo možnosti za zadrževanje padavinske vode in njeno poznejšo uporabo za zalivanje. Projekt je šele v idejni fazi. Med možnostmi sta zajemanje vode iz odtokov, za kar bi potrebovali ustrezna dovoljenja in soglasja, ter gradnja namenskih zadrževalnikov.
