Igor Selan
Čeprav je Maribor v zadnjih letih na več področjih naredil korak naprej, razvojni razkorak v primerjavi s slovenskim povprečjem ostaja. To je osrednje sporočilo letošnje analize razvojnih kazalnikov Maribora, ki jo je že enajsto leto zapored predstavil nekdanji mariborski župan Boris Sovič (SD). Medtem ko je lanska analiza opozarjala predvsem na poglabljanje zaostanka drugega največjega slovenskega mesta, letošnji podatki kažejo nekoliko drugačno sliko, pri čemer so nekateri trendi spodbudni, številni strukturni problemi pa še naprej ostajajo praktično nespremenjeni.
Skrb vzbuja demografska slika
Analiza primerja več kot 120 kazalnikov med Mariborom in povprečjem Slovenije, zajema pa področja prebivalstva, izobraževanja, zdravstva, gospodarstva, turizma, stanovanjske gradnje, okolja, varnosti in občinskih financ. Ena najbolj skrb vzbujajočih ugotovitev pri tem ostaja demografska slika mesta. Število prebivalcev se je sicer v zadnjih letih nekoliko povečalo, a izključno zaradi priseljevanja, medtem ko je naravni prirast že več kot dve desetletji negativen. Med letoma 2015 in 2024 je tako bilo v Mariboru skoraj pet tisoč več umrlih kot rojenih, leto 2024 pa je prineslo celo najmanjše število rojstev v zadnjih devetnajstih letih. Mesto tako prebivalstva ne izgublja več zaradi odseljevanja, temveč zaradi staranja in nizke rodnosti.
Število prebivalcev se je v zadnjih letih nekoliko povečalo, a izključno zaradi priseljevanja, medtem ko je naravni prirast že več kot dve desetletji negativen
Podobno opozorilni so podatki o izobraževanju. Čeprav je Maribor univerzitetno središče vzhodne Slovenije, po številu dijakov, študentov in diplomantov zaostaja za slovenskim povprečjem. To pomeni, da mesto dolgoročno izgublja del izobraževalne in razvojne funkcije, ki bi morala biti ena njegovih največjih prednosti.
Prav spodbudna ni niti zdravstvena slika. Analiza ugotavlja nadpovprečno umrljivost zaradi pljučnega raka ter bolezni srca in ožilja, hkrati pa več novih primerov raka dojke kot v Sloveniji. Ti kazalniki po Sovičevem mnenju kažejo, da bi morala biti preventiva bistveno pomembnejši del razvojne politike mesta. Je pa, zanimivo, v Mariboru manj bolezni, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, nižja je tudi umrljivost zaradi samomora.
Več podjetij, nižja produktivnost
Na gospodarskem področju so trendi ugodnejši. Brezposelnost se zmanjšuje in je na najnižjih ravneh po osamosvojitvi, število delovno aktivnih prebivalcev pa raste hitreje kot v Sloveniji. Kljub temu ostaja stopnja brezposelnosti med kazalniki, po katerih Maribor še vedno presega državno povprečje. Med izstopajočimi značilnostmi je tudi dejstvo, da ima Maribor, gledano na prebivalca, sedem odstotkov več podjetij kot Slovenija, vendar ta ustvarijo kar 8,2 odstotka manj prihodkov, kar kaže na nižjo produktivnost tukajšnjega gospodarstva.
Več optimizma prinaša turizem, število prihodov in prenočitev turistov se je namreč po letu 2018 povečevalo hitreje kot v Sloveniji. Ne glede na to pa je bilo lani v Mariboru še vedno skoraj 28 odstotkov manj prihodov turistov in skoraj 44 odstotkov manj prenočitev na prebivalca kot v slovenskem povprečju.
Povprečna neto plača v Mariboru je lani rasla hitreje kot v Sloveniji, kljub temu pa je bila še vedno za 3,2 odstotka nižja od slovenskega povprečja
Tudi pri dohodkih prebivalstva se razlike počasi zmanjšujejo. Povprečna neto plača v Mariboru je lani rasla hitreje kot v Sloveniji, zato je bila razlika do državnega povprečja najmanjša po letu 2016. Kljub temu je bila še vedno za 3,2 odstotka nižja od slovenskega povprečja. Dohodnina na prebivalca ostaja približno pet odstotkov nižja, medtem ko so pokojnine v povprečju še zmeraj nekoliko višje od slovenskega povprečja, se pa ta razlika vztrajno zmanjšuje.
Med najbolj problematičnimi področji ostaja stanovanjska gradnja. Leta 2025 je bilo v Mariboru izdanih najmanj gradbenih dovoljenj po letu 2015, na prebivalca kar 64 odstotkov manj kot v Sloveniji. Tako ne preseneča, da je bilo dokončanih manj stanovanj, na prebivalca kar 16,7 odstotka.
Zaostanek pri investicijah
Posebno pozornost analiza namenja financam Mestne občine Maribor. Prihodki in investicije občine so se v zadnjih letih povečali, kar je med največjimi pozitivnimi spremembami. Toda primerjava z drugimi občinami pokaže manj ugodno sliko. Investicijska vlaganja na prebivalca so bila lani še vedno za 37 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Če bi Maribor na prebivalca investiral toliko kot povprečna slovenska občina, bi za investicije v zadnjih desetih letih moral nameniti 200 milijonov evrov več, kot jih je. To seveda kaže na skrajno državno podfinanciranost občine, na kar mesto neuspešno opozarja že več kot desetletje. Tako ne preseneča, da je tudi zadolženost občine za kar 67,5 odstotka višja od povprečja slovenskih občin.
V Mariboru je bilo lani manj nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, kot je to povprečje v Sloveniji.
In še nekaj zanimivih poudarkov iz analize: Mariborčan ustvari za kar 15 odstotkov več odpadkov kot povprečen Slovenec, poseduje pa za skoraj 12 odstotkov manj osebnih avtomobilov. In ko smo že pri teh, lani prvič po več kot desetletju v mestu ni bilo mrtvih v prometnih nesrečah. In še en zanimiv prometni podatek, v Mariboru je bilo lani manj nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, kot je to povprečje v Sloveniji.
Kot je ob koncu predstavitve poročila ugotavljal Sovič, bi Maribor moral biti bolj ambiciozen in ne bi smel privoliti v status quo podpovprečnosti, ki ga je še zmeraj mogoče zaznati pri preveč kazalnikih: "Prva ambicija bi morala vsekakor biti to, da se razvojni zaostanek za povprečjem Slovenije zaustavi, naslednja pa, da se končno doseže nek nadpovprečen razvoj, ki si ga univerzitetno mesto zasluži."
