Barbara Bradač
Na eni fotografiji dotrajani zidovi, poškodovani arhitekturni elementi in prostori, iz katerih je življenje že skoraj povsem izginilo. Na drugi obnovljena rumena fasada, svetli prostori, urejena promenada in parkovne površine, ki Langerjevo vilo ponovno povezujejo z Ljudskim vrtom.
Primerjava fotografij prej in potem razkriva razsežnost celovite prenove kulturnega spomenika na Mladinski ulici 29. Vendar največ opravljenega dela na končnih posnetkih sploh ni mogoče videti. Skrito je pod tlaki, za zidovi in pod površjem: v saniranih temeljih, utrjenih konstrukcijah, hidroizolaciji, statičnih ojačitvah ter novih infrastrukturnih in tehničnih povezavah.
Vila je bila pred začetkom del močno degradirana. Konstrukcije so bile dotrajane, posamezni elementi zgodovinske arhitekture poškodovani, instalacije zastarele, posledice dolgoletnega propadanja pa so že ogrožale njeno nadaljnjo ohranitev. Tudi okolica je izgubila nekdanjo urejenost in povezavo s stavbo.
Prenova zato ni bila zgolj lepotni poseg z novo fasado in sveže prepleskanimi prostori. Ključni arhitekturni izziv je bil zgodovinsko identiteto vile povezati s sodobnimi zahtevami glede stabilnosti, varnosti, dostopnosti in funkcionalnosti.
Arhitektura in krajina sta bili nekoč celota
Langerjevo vilo je leta 1843 kot poletno primestno rezidenco dal zgraditi glažutar Jožef Langer. Že prvotna arhitekturna zasnova stavbe je bila tesno povezana z zelenim zaledjem. Vilo so dopolnjevali park, sprehajalne poti in oranžerija, zato sta objekt in njegova okolica tvorila povezano arhitekturno in krajinsko celoto.
Različne namembnosti, prezidave in način uporabe so skozi desetletja spreminjali tako stavbo kot park. Vila je bila med drugim prireditveni prostor, otroško zavetišče, mladinski dom, gostinska šola, restavracija s plesiščem in dom športnih društev. Park je medtem postopoma postal del športnega kompleksa Ljudski vrt.
Projektant celovite prenove je arhitekt Miha Fujs iz biroja MF arhitektura. Naloga arhitekta pri tako občutljivem objektu ni bila vrniti vile v eno samo izbrano zgodovinsko obdobje, ampak prepoznati njene najpomembnejše arhitekturne plasti, jih ohraniti in vključiti v sodobno uporabo.
Pri projektu so se zato prepletali arhitektura, konservatorstvo, gradbeništvo, arheologija, krajinska arhitektura in urbanizem. Prav usklajevanje vseh teh področij je bilo bistveno, da vila ni postala zgolj obnovljen zgodovinski predmet, temveč uporaben del sodobnega mesta.
Kaj skrivajo fotografije nove notranjosti
Svetli prostori in obnovljeni arhitekturni elementi na današnjih fotografijah ne razkrivajo, kako globoko je bilo treba poseči v stavbo. Izvedeni so bili sanacija temeljev in konstrukcije, utrjevanje zidov, statične ojačitve, hidroizolacija ter celovita posodobitev instalacij.
Posegi so morali upoštevati kulturnovarstvene zahteve, hkrati pa omogočiti nove vsebine. V vili bodo sedeži Mestne četrti Koroška vrata, Športne zveze Maribor in Združenja mariborskih športnih društev Branik. Del prostorov bo namenjen širši javnosti, v objektu pa sta tudi dve dvorani, ki lahko sprejmeta od 80 do 100 ljudi.
V kleti je urejen tako imenovani muzej športa, v katerem razstava obiskovalca vodi skozi zgodovino mariborskega športa in njegovih najvidnejših posameznikov. V pritličju je predvidena tudi kavarna, zato naj bi stavba postala prostor vsakodnevnega srečevanja, ne le sedež organizacij in prizorišče protokolarnih dogodkov.
Pod vilo odkrili starejšo zgodovino prostora
Gradbena in arheološka dela so razkrila tudi plasti, ki jih fotografije nekdanje vile niso mogle pokazati. Arheologi so odkrili tri žgane grobove, povezane z že znanim grobiščem iz pozne bronaste dobe. Najdbe potrjujejo, da zgodovina tega območja sega bistveno dlje od postavitve Langerjeve vile.
Eno najpomembnejših odkritij je bil dobro ohranjen dvojni kurilni kanal nekdanje oranžerije. Ta je omogočal dovajanje toplega zraka in ogrevanje prostora, v katerem so prezimovale občutljive rastline in agrumi.
Posebnost oranžerije je, da ni bila samostojen gospodarski objekt nekje v parku, ampak je bila vključena neposredno v stanovanjski del vile. Po besedah Mirana Krivca iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije gre za izjemno redko prostorsko in arhitekturno rešitev.
Odkritje je zahtevalo dodatna usklajevanja med arhitektom, konservatorji in izvajalci. Prav takšne nepričakovane najdbe kažejo, da pri obnovi kulturne dediščine načrt ni nikoli povsem dokončen, saj mora projektant rešitve prilagajati temu, kar razkrije sam objekt.
Prenova vile je tudi urbanistični poseg
Sprememba med prej in potem ni omejena na stavbo. Projekt je zajemal dobrih 7000 kvadratnih metrov veliko območje, od tega približno 6000 kvadratnih metrov zunanjih površin.
Ob vili so uredili parkovne površine in del nove promenade, ki območje povezuje z drugimi deli Ljudskega vrta. Urejene so bile kolesarske označbe, prestavljen je bil prehod za pešce, zasajenih pa je bilo tudi 36 novih dreves.
Krajinskoarhitekturna ureditev tako ponovno vzpostavlja povezavo med vilo in zelenim prostorom, ki je bila ena bistvenih značilnosti Langerjeve prvotne zasnove. Hkrati ima poseg širši urbanistični pomen: nekoč zaprto in degradirano območje postaja prehoden, javno dostopen del mesta.
Na novi promenadi je ob odprtju postavljena tudi razstava o zgodovini vile in poteku prenove. Fotografije obiskovalcem omogočajo neposredno primerjavo objekta pred posegom, med gradbenimi deli in po zaključku obnove.
Skoraj 4,75 milijona evrov za celoto
Celotna investicija je vredna 4.749.371,25 evra. Mestna občina Maribor je pridobila 3.775.927,21 evra evropskih sredstev in 666.340,10 evra državnega prispevka. Skupno je bilo tako zagotovljenih več kot 4,44 milijona evrov sofinanciranja, občina pa je prispevala nekaj več kot 307.000 evrov.
Langerjeva vila je bila ob zaključku prenove protokolarno odprta, na začetek redne uporabe pa bo treba še nekoliko počakati. Pred predajo uporabnikom mora namreč pridobiti uporabno dovoljenje.
