Branka Bezjak
Francu Tobiasu, ki že preko 40 let živi v Razvanju, tudi pri dopolnjenih 81 letih ne zmanjka idej in energije za ustvarjanje kipcev, skulptur, nagrobnih spomenikov ... Tudi piše še zmeraj, po več knjigah pesmi zdaj v glavnem aforizme in misli. Za pet zbirk se jih je nabralo. "Sem hotel že odnehati s tem, toda ne morem, da ne bi zapisal misli, ki se mi porodi," je povedal med vožnjo na Ptujsko Goro, da bi razkazal svoj atelje, delavnico v arhitekturno zelo domiselni hiši tik pod romarsko cerkvijo z znamenitim gotskim reliefom Marije Zavetnice s plaščem. Skratka, lokacija, ki je z razgledi na Boč (tam je prav tako njegova skulptura velikonočnice) in druge okoliške vrhove in doline vir navdiha. Koliko idej, ustvarjalnosti premore kipar samouk, je videti tudi v hiši in na njeni zunanjosti, v okolici, vse je prepleteno z umetniškimi detajli in velikimi mojstrovinami. Na prvem mestu je relief romarjev na betonski škarpi ob dvorišču, pod pešpotjo, ki vodi do cerkve.
Nagrobniki, križi so naša dediščina
Za Franca Tobiasa je značilna tudi pokopališka plastika - od nagrobnih spomenikov do velikih skulptur. Najbolj impozantna je njegova prva, izdelana iz okoli 300 zavrženih litoželeznih križev, ob pokopališču v Gorišnici iz leta 1994. Služi za anonimne pokope, a je kot svojevrsten spomenik vredna ogleda. Sledile so ji skulpture na pokopališčih v Križevcih pri Ljutomeru, Lenartu, Voličini in Cirkulanah. Nekaj križev še ima, pravi, da jih bo uporabil za skulpturo na Ptujski Gori, ki bo najverjetneje tudi njegova zadnja, je povedal že pred časom. Problematiko urejanja in oblikovanja pokopališč je obdelal v knjigi Mesta pokojnih. To jeposebno poglavje, predvsem pa del dediščine, na katero pozabljamo, jo zanemarjamo, sklene Tobias.
Ker zna biti oblikovanje nagrobnikov tudi občutljivo, želi pred tem spoznati pokojnikovo družino, slišati njeno in pokojnikovo življenjsko zgodbo, videti mesto, kjer je grob, da potem nagrobniku da pečat, ki to družino in pokojnega pooseblja.
Takoj so ga sprejeli
V notranjosti pa polno skulptur iz lesa, kamna, brona, betona, grafik, ki jih je naredil s svojim tiskarskim strojem ..., kar je predstavljal na številnih razstavah. Navdih za ustvarjanje črpa iz neposredne okolice, krščanske duhovne zapuščine in ljudske umetnosti. Pogosta motivika sta rastlinski in živalski svet, tudi kamnine. V srednjih letih so ga pritegnili mikrokozmos, razmišljanje o življenju in duhovnost. Med živalmi izstopajo ptiči, od rastlinskih motivov stebla in cvetni lističi. Tudi nekatere maske, ki so jih pred leti uporabljali pri mariborskem pustnem karnevalu, s katerim se je nekoč to mesto lahko ponašalo, še hrani. Tobias se namreč povsod, ne le s svojimi umetniškimi deli, aktivno vključi v dogajanje v kraju in širše.
60 javnih skulptur
Že od otroštva je ustvarjalen. Sprva se je posvečal slikarstvu, a ga je kasneje nekoliko opustil in pričel bolj kipariti. Po zaključku gimnazije (obiskoval je Prvo gimnazijo v Mariboru, zaključil pa v Mostah v Ljubljani) je bila njegova želja akademija, a za študij v družini ni bilo denarja. Zaslužek in izkušnje je nato nekaj let nabiral v tovarni batnih obročkov v Nemčiji, kjer je tudi opravil livarsko prakso. "Potem je bilo treba otroka dati v šolo in smo prišli nazaj. Nekateri so mi rekli, da bom v Jugoslaviji propadel, jaz pa sem dejal, da kjerkoli bom, bom imel dovolj," se spominja. Najprej je imel svojo livarsko delavnico, a jo je opustil zaradi visokih dajatev, ki jih je terjala takratna ptujska občina. Potem se mu je ponudila priložnost postati terenski komercialist, kar je opravljal vse do upokojitve. "Služba od 6. do 14. ure ne bi bila zame, tukaj pa sem imel malo več svobode, predvsem pa sem navezal veliko stikov, poznanstev," pripoveduje. Od takrat popije več kavic na dan, doda v šali.
Tobiasova umetniška dela so v več slovenskih mestih, nekaj
tudi v tujini
