Barbara Bradač
V času, ko veliki športni spektakli pogosto temeljijo na milijonskih proračunih in močnih korporativnih partnerjih, Maribor znova dokazuje, da je mogoče mednarodni dogodek ustvariti predvsem z voljo, predanostjo in ljubeznijo do umetnosti gibanja. Med 15. in 17. majem Dvorana Tabor gosti osmi mednarodni festival Rolly Dance Open, ki ga organizira Plesna šola Rolly pod vodstvom Branka Padjana. Še v soboto in nedeljo si lahko ogledate plesne točke.
Aplavz za vse, ne glede na klub ali državo
Že ob vstopu v dvorano je jasno, da ne gre zgolj za tekmovanje. Hodniki so polni plesalcev, ki v zadnjih minutah pred nastopom še enkrat ponavljajo koreografije, trenerji popravljajo kostume in držo rok. Na tribunah starši z mobilnimi telefoni v rokah nestrpno čakajo nastope, medtem ko se na parketu v nekaj minutah zamenjajo popolnoma različni plesni svetovi, od eksplozivnega hip hopa in break dancea do elegance baleta, energičnega disca in izraznega moderna. Vzdušje je tekmovalno, a hkrati presenetljivo povezovalno. Občinstvo glasno spodbuja prav vse nastopajoče, ne glede na klub ali državo.
Dvorana Tabor je v teh dneh postala eno največjih plesnih središč v regiji. Na festivalu nastopa 2039 plesalk in plesalcev iz sedmih držav, predstavlja sebo 73 klubov s 429 tekmovalnimi točkami, za ocenjevanje pa skrbi 14 mednarodnih sodnikov.
Festival ponuja izjemno širok razpon plesnih disciplin. Tekmovalci se predstavljajo v urbanih plesih, hip hopu, break danceu, disco danceu, acrobatic danceu, MTV commercialu, show danceu, jazzu, modernu, baletu, stepu, orientalskih plesih, folklori, mažoretnem in twirling plesu, tangu, latino showu, salsi, bachati, K-popu ter produkcijah.
Festival, ki ga mesto ne bi smelo jemati za samoumevnega
Prav raznolikost je ena največjih kvalitet festivala. V istem dnevu lahko gledalec spremlja minimalistično sodobno koreografijo, nato energičen street dance nastop z akrobatskimi elementi, nekaj minut pozneje pa še natančno izdelano baletno variacijo ali teatralni show dance s scenografijo in rekviziti. Ena izmed sodnic festivala je tudi Gordana Oreščanin, podpredsednica in izvršna direktorica WADF (World Artistic Dance Federation), ki je leta 1994 v Novem Sadu organizirala prvi Festival modernega plesa, danes enega najbolj prepoznavnih plesnih dogodkov v regiji. Nad slovensko plesno sceno je navdušena. "Slovenski plesalci so izjemno talentirani. Imate zdravo plesno okolje, kakovostno delo z mladimi in zelo zdrav pristop k razvoju plesalcev," je poudarila.
Na seznamu sodnikov so številna prepoznavna imena plesnega prostora, med njimi tudi Matevž Česen, eden najuspešnejših slovenskih plesalcev, koreografov in pedagogov, ki bo poleg sojenja vodil tudi plesno delavnico. Pa tudi Miha Poznič, koreograf, pedagog, plesalec in vodja skupine Force, ki je Rolly Dance Open osvojila že trikrat, obenem pa je skupina tudi trikratna svetovna prvakinja. "Več kot je kakovostne konkurence, bolje je za plesalce. Šele ob močnih ekipah vidiš, kje si v resnici. Sodniki imamo sicer zaradi tega več dela, a prav takšna konkurenca festival naredi zanimiv," pravi Poznič. Po njegovih besedah sodniško delo v plesu nikoli ni povsem predvidljivo. "Vsak sodnik ima svoj pogled in svojo estetiko. Z našo plesno skupino ne stremimo zgolj k zmagam. Pomembno je, da si občinstvo naš nastop zapomni tudi po koncu festivala. Če želiš ostati zanimiv, ne smeš ostati v coni udobja. Eksperimentirati moraš, presenetiti moraš občinstvo in sodnike."
Sodniki ocenjujejo kot na Evroviziji
Posebnost festivala je veliki grand gala večer, oziroma dva, tako v soboto kot nedeljo, kjer bodo sodniki finaliste ocenjevali po vzoru Evrovizije, javno, z razdeljevanjem točk. Zmagovalna skupina bo prejela prehodni pokal. "Vzdušje je tisto, ki mora obiskovalce pritegniti. Grand gala bo pozitivno naelektrena, polna energije in strasti do plesa. Na odru bodo najbolj priljubljene urbane skupine in vrhunska plesna tehnika," napoveduje Branko Padjan.
Festival je letos prvič skoraj v celoti digitaliziran. Rezultati, urniki in prijave so dostopni prek spleta, pomembno vlogo pa ima tudi ekipa FestIS, ki skrbi za sodniški sistem in izračunavanje rezultatov na številnih evropskih festivalih. "Sodniki ocenjujejo prek tablic, sistem pa samodejno izloči najvišjo in najnižjo oceno. Tako zmanjšamo subjektivnost ocenjevanja," pojasnjuje Bojana Vodlan iz ekipe FestIS. Dodaja, da je bilo ročno vodenje rezultatov v excelu preveč zapleteno, zato je Jadran Živković, trener plesa in koreograf, predlagal nov sistem, ki sta ga razvila skupaj z njenim soprogom Sebastijanom Vodlanom. Letos bodo tako izračunavali rezultate že za 32 plesnih festivalov.
Trema, bleščice in adrenalin
V Maribor so letos prišle tudi močne ekipe iz tujine, med njimi zagrebški plesni studio TransForm, ena največjih plesnih šol na Hrvaškem. Festival je pomemben za profesionalne plesalce, kot tudi mlajše. Plesna šola Vibe je v Maribor pripeljala kar 190 tekmovalcev, ki nastopajo v 37 koreografijah. Enajstletna Alisa Oset, svetovna prvakinja v street hip hopu med solistkami, pravi, da je za ples potrebna predvsem energija. "Ples moraš čutiti. Potrebni so treningi, vztrajnost in veliko volje." Njena trenerka Amadea Vrabič poudarja, da je pri mladih najpomembnejše, da uživajo na odru. "Otroci imajo ogromno želje po dokazovanju, a pomembno je, da ohranijo veselje do nastopanja, tudi kadar ne gre vse po načrtih."
Prvič v Mariboru letos nastopajo tudi plesalke iz Istre. Tekmovalke Hana Zekić, Olja Trbović in trenerka Leja Šabić priznavajo, da so pred nastopom čutile mešanico sreče, adrenalina in treme.
Eva Ledvar iz Galerije plesa Maribor pleše že od tretjega leta starosti. "Ples me še vedno osrečuje enako kot na začetku," je povedala po uspešnem nastopu v duetu, s katerim sta s soplesalko osvojili drugo mesto.
Tudi Klara Avberšek iz Plesne šole Pingi poudarja pomen festivala za mesto. "Ples je v Mariboru zelo priljubljen. Rolly Dance Open je pomemben tudi zato, ker lahko doma nastopamo na velikem festivalu in se nam ni treba voziti na drugi konec Slovenije."
Ples preživi predvsem zaradi ljudi
Za organizacijo festivala skrbi približno 50-članska ekipa, pri čemer je najmanj polovica sodelujočih prostovoljcev iz Plesne šole Rolly. V treh dneh bodo podelili okoli 2500 medalj in diplom. Toda za uspešno zgodbo se skriva precej manj bleščeča realnost, kronično pomanjkanje sponzorske podpore. "Treba je jasno povedati, da smo v Mariboru postali donatorsko-sponzorski reveži," opozarja Branko Padjan. Po njegovem mnenju je mesto po izginotju nekdanjih gospodarskih stebrov izgubilo tudi pomemben del podpore športu in kulturi. "Odkar ni več NKBM, Zavarovalnice Maribor in Dravskih elektrarn oziroma so se preoblikovali ali pripojili, smo ostali skoraj brez podpore. Ples sicer nikoli ni bil med prioritetami pri donacijah, vendar smo nekoč vendarle dobili nekaj pomoči. Danes skoraj nič več."
Ob obisku strokovnega posveta v Ljubljani je, kot pravi, ugotovil, kako velika je razlika med prestolnico in Mariborom. "Ko poslušaš, kakšne proračune imajo klubi v Ljubljani in koliko sredstev dobijo iz javnih podjetij, ugotoviš, da v Mariboru živimo v Sahari. S tem, da bi v Sahari bi prej našli vodo kot v Mariboru pokrovitelja."
Celoten proračun festivala znaša približno 50 tisoč evrov. Glavni pokrovitelj ostaja Mestna občina Maribor, del sredstev prispeva tudi OTP banka, vendar organizatorji priznavajo, da sponzorska sredstva ne pokrijejo niti polovice stroškov sodniške ekipe.
Kljub vsem težavam pa Rolly ostaja ena najbolj vztrajnih plesnih zgodb v mestu. Plesna šola letos obeležuje 37 let delovanja. Njeni začetki segajo v osemdeseta leta, ko je Branko Padjan v Mariboru začel razvijati akrobatski rock and roll, pozneje pa še številne druge plesne zvrsti. "Čeprav politika pogosto ne najde posluha za ples, ga ljudje še vedno imajo. Prav zaradi njih vztrajamo," pravi Padjan.
