Stopnice na Greenwichu, ki jih številni Mariborčani poznajo kot kačo oziroma cikcak stopnice, so po prenovi znova odprte za uporabo. Pomembna pešpovezava na Pobrežju je bila obnovljena v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor, kar pomeni, da so projekt predlagali in zanj glasovali občanke in občani. Dela je izvedel Nigrad.
V sklopu prenove so odstranili dotrajane asfaltne površine, obstoječe klinker ploščice pa nadomestili s tlakovci v podobnem barvnem odtenku. Obnovili so granitne obrobe, popravili in prebarvali ograjo ter uredili okolico stopnišča. Vodja participativnega proračuna na mariborski občini Aljoša Kirič je ob odprtju pojasnil, da je bila obnova sprva ocenjena precej nižje, kot je nato znašala končna vrednost del. "Projekt je bil izglasovan in oddan v vrednosti 15 tisoč evrov, zaključna vrednost del pa bo dobrih 72 tisoč evrov. Gre torej za celostno obnovo ne glede na finančno vrednost, navedeno v oddanem predlogu," je dejal in še dodal, da je to pomembno pri vseh projektih, da jih želi občina izvesti celostno.
Župan: Del širše slike spreminjanja potovalnih navad
Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da stopnišče ni zgolj samostojen projekt, temveč del širšega urejanja povezav v mestu za pešce in kolesarje. "Gre za širšo sliko povezovanja in spreminjanja mobilnostnih navad – čim manj avtomobilov in čim več javnega potniškega prometa," je dejal. Ob tem je napovedal nadaljevanje urejanja Dravske promenade: "Kmalu bo sledila uvedba izvajalca v delo na pomembnem delu promenade med Splavarsko in Studenško brvjo. S tem bomo dobili mali mestni obroč."
Občina si po njegovih besedah ob urejanju prometnih povezav prizadeva tudi za več zelenih površin. Na Pobrežju bo po njegovih besedah zasajenih skoraj 150 dreves. "To je dokaz, da se zavedamo, da je Pobrežje s 13 tisoč prebivalci večje od večine slovenskih občin," je povedal župan in poudaril pomen povezovanja različnih projektov v tem delu mesta.
Zahvalil se je Kiriču, sodelavcem mestne uprave in prebivalcem, ki so sodelovali pri participativnem proračunu. "Čeprav je participativni proračun pred desetimi leti dobil rdeči karton in je tudi v našem obdobju prejel kakšnega rumenega, so ljudje verjeli, da bomo tisto, kar obljubimo, tudi naredili," je dejal Arsenovič.
Izvedenih 44 projektov, 28 jih še izvajajo
Po Kiričevih besedah so iz prejšnjega cikla participativnega proračuna doslej v celoti izvedli 44 projektov, sedem jih je izvedenih delno, 28 pa jih še izvajajo. Med njimi je ureditev prostorov krajevnega društva v Bresternici, kjer so obnovili tla, uredili sanitarije za invalide in prezračevanje. Prostore bodo po njegovih napovedih odprli konec tega tedna.
"V začetku avgusta bomo začeli urejati Mali Betnavski gozd in sprehajalno pot ob doživljajskem igrišču, kjer se bo uredila tudi javna razsvetljava," je napovedal Aljoša Kirič. Dodaja pa še, da bo jesen zelo pestra, in izpostavlja stenske in talne poslikave v šolah in vrtcih na 13 lokacijah kot enega izmed pomembnejših projektov, ki ga začnejo že naslednji teden.
Oddanih rekordnih 353 predlogov
Peti cikel participativnega proračuna se je začel 15. aprila, občani pa so lahko predloge oddajali do 24. junija. Za izvedbo izglasovanih projektov v letih 2027 in 2028 je občina namenila milijon evrov. Od tega bo 980 tisoč evrov razdeljenih med pet območij mesta in porabljenih neposredno za projekte, preostanek pa je namenjen izvedbi postopka in morebitnim nepredvidenim stroškom.
Občani so oddali rekordnih 353 predlogov, največ doslej. Ti so v strokovni presoji. Komisija bo preverila, ali izpolnjujejo pogoje, presodila njihovo izvedljivost in ocenila stroške. O predlogih, ki bodo uvrščeni na glasovanje, bodo občani odločali med 22. oktobrom in 5. novembrom.
Začetki participativnega proračuna v Mariboru segajo v leto 2015, ko je bil prvi pilotni projekt izveden v mestni četrti Radvanje, sedanji model pa je občina oblikovala leta 2020. Proces obsega zbiranje predlogov, strokovno presojo, glasovanje, izvedbo in spremljanje projektov.
Novost aktualnega cikla je mobilna aplikacija Naš Maribor, prek katere je mogoče oddajati predloge, glasovati in spremljati izvedbo izbranih projektov. Še naprej so na voljo tudi klasični načini sodelovanja za občane, ki aplikacije ne uporabljajo.
