Uroš Gramc
"Prejšnji teden sem bil prvič in je bilo super. Na izi. Priporočam. Vsaj krajšo traso, tako bi se lotil tudi sam. No, saj sem se. Daljšo moram še preizkusiti," nam je dejal Domen Fras iz Maribora, rekreativni kolesar, ki je prebil led in se pridružil skupini Kofirajd. Vsak torek in četrtek ob 18. uri se dobijo v Brew Pubu na Lentu, kjer so našli svojo bazo, in prevozijo od 35 do 45 kilometrov, v nedeljo dopoldne pa udarijo daljšo pot, okrog 80 kilometrov. Obiskali smo jih v četrtek pred startom, ko so bili še sveži in v pričakovanju. Družba, ki ima na Stravi (zelo razširjeni aplikaciji med kolesarji in tudi tekači) skoraj tisoč članov, je bila številčna. Dvajset jih je zavrtelo pedale, a ob koncu tedna številka menda doseže kar dvakratnik.
Ideja je pred štirimi leti zrasla na zelniku Uroša Škaperja. "Takrat sem včasih sam stal pri Kodžaku, ker ni bilo nikogar. Z lanskim letom se je bolj prijelo, sploh z Brew Pubom. Miha in Chris (lastnika, op. p.) sta moja prijatelja in navdušena kolesarja. Toda prostor ni bil načrtovan, zgodilo se je organsko. Če kdo pride prej, lahko sede, tu se družimo tudi po vožnjah," je povedal ustanovitelj Kofirajda. Ideja voženj in druženj je preprosta, nastala pa je, ker česa podobnega v Mariboru ni bilo, čeprav je veliko skupin, bolj ali manj odprtih, ki se ukvarjajo s pedaliranjem. "Želja je bila, da bi se kultura kolesarjenja in kave bolj prijela. Obstajale so in so še zdaj določene kolesarske runde, kjer prideš in voziš, dokler zdržiš. Ampak tudi če prideš do konca, se udeleženci razidejo in gredo vsak na svojo stran. Pri nas je bolj poudarek na druženju kot treningu ali tekmovanju," je povedal Škaper.
Kofirajd sicer ni niti za popolne začetnike niti za tekmovalce oziroma rekreativce z željo po visokih hitrostih. Je pa zelo primeren za tiste, ki jim ni pomembno le, da dajo vse od sebe, ampak še kaj drugega. "Poskusimo se prilagoditi najmanj izkušenemu, da se ne bo narobe slišalo - najpočasnejšemu. Na klanec boljši seveda pospešijo, a se na vrhu počakamo in nadaljujemo skupaj. Pri nas se seznaniš z vožnjo v skupini in dobiš kak nasvet. Potrebuješ sicer določeno vzdržljivost, da se pelješ po ravnini med 25 in 30 kilometri na uro, kar je v skupini lažje, kot če si sam. Sicer bo imel nekdo, ki kolesari komaj dva tedna, pri tej hitrosti že težave. Zgodilo se je že, da so prišli takšni povsem brez 'lufta', če se izrazim po domače. Tem pač rečemo, se vidimo čez nekaj časa, ko se malo 'ufurate'," je dejal Uroš Škaper, ki upa, da se jim kdaj pridruži tudi Primož Roglič, s katerim sta dobra prijatelja. "Primož vedno reče, da se nam bo pridružil, pa se nam še ni. Čakam na ta dan," se je zasmejal.
Idejni vodja Kofirajda skrbi tudi za trase. Za nedeljskega izriše vsako posebej in jo objavi na različnih platformah. Od obeh krajših med tednom, ki sta še skoraj novost, vsaka velja po en mesec, da jo odpeljejo po štiri-, petkrat, potem pa ju zamenjajo. V četrtek so z Lenta krenili do Kamnice in čez Rošpoh do Spodnje Kungote ter do Zgornjega Dobrenja, vrnili so se čez Pesnico in Dolnjo Počehovo. V uri in 20 minutah so prevozili 35 km in premagali 400 višincev. "Kolikor se da, vozimo po stranskih, manj prometnih cestah. Trudimo se čim manj ovirati promet, je pa tako, da tudi če si sam, si včasih komu napoti."
Skoraj od začetkov je zraven Škaperja Primož Hönigman, ki se identificira kot resen rekreativec, saj želi letno prevoziti deset tisoč kilometrov, kar mu menda ne rata, a mu Kofirajdi zelo ugajajo. "Ko sem se pridružil, je bilo bolj tako, zdaj pa je že prava družba, skupnost. To ni ekskluzivno moški klub, veliko je parov, zadnjič je bilo pet punc, sploh ob koncih tedna, ko je več časa, jih pride več. Najbolj mi je všeč, da smo dobro organizirani in dobro obveščeni ter da imamo pravo bazo," je dejal Höngiman. Kolesarjenje zanj pomeni odmik od vsakodnevnega stresa. "Name deluje sprostitveno, celo terapevtsko, pravim, da je kolesarjenje najcenejša terapija. Kofirajd pa je v tem pogledu svežina. Ni tekmovanje, ne rušimo rekordov. Saj včasih kar 'leti', ampak še vedno govorimo o varnosti. Večina ljudi se ustraši hitrosti, toda mi se počakamo. Zadnjič smo imeli gumidefekt in smo zvonili za pumpo, imeli smo se prav fajn," je dejal Mariborčan.
Nad Kofirajdom se je navdušil tudi Uroš Dovjak. "Opazil sem ga na internetu in prišel poskusit. Kakšen mesec sem zraven. Fajn mi je, da gremo kot skupina in da se počasnejšega počaka. Rad kolesarim v družbi in rad se malo razmigam," je povedal kolesar iz Kamnice, ki se mu števec ob koncu sezone ustavi pri 3000 tisoč kilometrih. Četrtkova trasa mu je predstavljala manjši izziv. "Malo bolj hribovita je, določeni odseki znajo biti zahtevni, ampak mislim, da bo okej," je razmišljal pred startom.
Kar neučakan pa je bil Miha Horvat, ob Chrisu Russellu lastnik Brew Puba. Kofirajdi so ga spet potegnili na kolo. "Trudim se kolesariti vsak dan, če ne delam, letos imam spet malo več časa," je bil vesel. Že ko je tekmoval z gorskim kolesom, je uporabljal cestnega. "Sprva sem ga imel za trening, zdaj je strast. Na gorskem kolesu sem bil navajen voziti sam, na cesti pa se efekt zavetrja zelo pozna. Kolesarjenje v skupini te obdari," je povedal Horvat, ki ima svojo filozofijo pedaliranja: "Eni se med vožnjo radi pogovarjajo, jaz pa sem bolj tiho in vozim, ker imam rad hitrost. Mi je pa zelo všeč druženje po kolesarjenju."
