Miha Dajčman
Oblačila so v Humanitarčku zbirali tekom akcije 30 dni za 30 srčnih dejanj, na dveh lokacijah so zbirali stvari za brezdomce. "Želeli smo si predvsem toplih puloverjev in bund," nam je povedala Ninna Kozorog iz Humanitarčka. Podobnih akcij se sicer lotevajo z zadržki, saj pogosto prejmejo stvari, ki jih lahko samo zavržejo. Tokrat so sodelovali z dvema fakultetama in prejeli precej oblačil.
"Najbolj nagnusna stvar, kot je vidno iz fotografij, so dejansko umazane spodnjice. In tiste na fotografiji niso edine. Niso problem male luknje v spodnjih hlačah, te zašijemo - čeprav smo prostovoljno društvo. To delamo v prostem času in nismo ravno šivilje - ampak vmes so stvari, kjer je raztrgano za celo pest! Kako to zašiti?" se razočarano sprašuje Kozorogova.
Takšna donacija pomeni društvu torej ogromno dela, čeprav z veseljem zašijejo kakšno manjšo luknjo. "Hkrati pa se sprašujemo, koliko donator sploh prepozna stisko soljudi. Reveži oziroma ljudje z roba imajo takšno kvaliteto oblačil doma. Brezdomcu težko damo preluknjan pulover in ženski umazano perilo. Želimo jim dati nekaj boljšega, kot tisto kar imajo doma," še pravi Ninna Kozorog.
{facebookpost}https://www.facebook.com/humanitarcek/posts/1987330684729098{/facebookpost}
Takšna donacija za potencialnega prejemnika pomeni nespoštovanje, pravijo v Humanitačku, kjer so začeli natančno pregledovati donacije, čeprav jih včasih prejmejo od društev, ki bi naj bi prejete stvari že očistila in pregledala.
"Nobena humanitarna organizacija ni smetišče," so pri Humanitarču zapisali na Facebooku. Zakaj so to objavili na družabnem omrežju? "Težko se je dobrodelni organizaciji odločiti, da na nek način napade svoje 'donatorje', a letos smo se odločili, da ljudi začnemo o tem opozarjati," pravi Kozorogova. Podobne stvari so se začele ponavljati. "Prvič spregledamo, tretjič tudi, petič se jezimo, ko se to zgodi dvajsetič, moramo ukrepati in opozoriti. V akciji skriti Božiček smo naleteli na plesnive pomaranče, plesnive čokolade, kave s pretečenim rokom. Prejeli smo plesnive jogije, aparate, ki spuščajo, ter fen s prerezanim kablom za vtičnico. Zdaj še umazano in strgano perilo," našteva Ninna Kozorog in dogaja, da se tudi ostale organizacije ukvarjajo s podobnimi problemi.
Pri RK Maribor donatorji bolje ozaveščeni
Metod Dolinšek iz Rdečega križa Maribor pravi, da sami nimajo takšnih težav: "Mi smo organizacija, ki na leto zbere okoli 30 ton oblačil in to tudi razdelimo. Pri nas se kvaliteta oblačil izboljšuje, tudi zaradi boljšega standarda, ki vpliva na hitrejšo menjavo tekstila med ljudmi. Se pa k nam obračajo ljudje, ki redno donirajo in vedo, kaj je tisto, kar si drugi želijo. Naši donatorji so stalni in pri nas je to drugače kot pri ostalih organizacijah. Lahko rečem, da je solidarnost na visokem nivoju, je pa seveda med nami tudi nekaj ljudi, ki se želijo znebiti neuprabnih stvari in to naredijo na napačen način. Tudi mi včasih prejmemo dotrajana oblačila, če se da, jih naši zaposleni preko javnih del zašijejo, da so uporabna."
