Igor Selan
Čeprav je Rotovški trg še vedno gradbišče, je med kupi materiala, zvoki gradbenih strojev in hitenjem delavcev, ki zaključujejo gradbena in obrtniška dela, že mogoče jasno prepoznati prihodnjo podobo največjega mariborskega projekta zadnjih desetletij. Center Rotovž, ki bo združil Mariborsko knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor, mestni kino in druge nove javne prostore, namreč počasi vstopa v zaključno fazo gradnje. Pri tem se po več letih zahtevnih gradbenih posegov pozornost postopoma seli z betona na notranjo opremo, restavratorske podrobnosti in priprave na odprtje, ki ga načrtujejo v začetku prihodnjega leta.
Precej več kot le novogradnja
Gradnja Centra Rotovž je, kot je znano, precej več kot le novogradnja. Oba nova objekta, knjižnica in galerija, sta namreč umeščena med stavbe iz 15. in 16. stoletja, zato je bilo treba ves čas usklajevati sodobne gradbene rešitve z varovanjem kulturne dediščine. Celoten prostor bo po zaključku del ponovno postal trg, a s pomembno razliko, pod njim bo živelo novo kulturno središče mesta. Trg bo namreč hkrati predstavljal streho osrednje večnamenske dvorane, ki bo povezovala vse ključne programe Centra Rotovž.
Prav ta dvojna funkcija predstavlja tudi enega največjih gradbenih izzivov zaključne faze. "Trg bo ponovno javna površina, hkrati pa streha osrednjega prostora, zato mora biti brezhibno izvedena hidroizolacija. Ker gre obenem za glavno transportno pot in odlagalno površino na gradbišču, je organizacija del trenutno res izredno zahtevna," je ob današnjem ogledu gradbišča pojasnila vodja projekta Nina Težak Žlebnik.
Prihodnja zasnova je sicer že dobro vidna. Iz Rotovškega trga bo tako mogoče neposredno vstopiti v Umetnostno galerijo Maribor na vzhodni ali v novo knjižnico na zahodni strani. Pomembna novost bo tudi povezava z Lekarniško ulico prek obnovljenega prehoda, ki je dobil ime po pesniku Janku Glazerju, in novega notranjega dvorišča, ki bo ustvarilo povsem novo mestno povezavo med ulicami. Prav dostopnosti vseh objektov je namenjena posebna pozornost, nova vertikalna jedra z dvigali in stopnišči bodo tako omogočala preprosto gibanje med vsemi etažami, posamezni deli objekta pa bodo lahko delovali tudi samostojno. Tako bo denimo čitalnica dostopna tudi zunaj rednega delovnega časa knjižnice.
Prenova odkriva tudi bogato zgodovino mesta
A ne le gradbinci in obrtniki, veliko dela imajo pri gradnji novega centra tudi arheologi in konservatorji, ki so v času gradnje odkrili kar nekaj pomembnih zgodb iz mariborske preteklosti. Med obnovo zahodnega trakta Rotovža so tako na arkadnem hodniku odkrili številne grafite iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, prav tako pomembno pa je bilo odkritje ostankov renesančnih balustrad. Kot pojasnjuje vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Svjetlana Kurelac, omenjeni kamniti stebrički dokazujejo, da severna fasada Rotovža nekoč ni bila le preprosto dvorišče, ampak reprezentančno oblikovan prostor. Balustrade so bile namreč oblikovane enako kot balkon na glavni, južni fasadi Rotovža in po zgledu mestne hiše v Gradcu.
Enako dragoceno odkritje skriva tudi stavba na Glavnem trgu 15, ki je prav tako vključena v projekt. Objekt iz 15. stoletja so zaradi povezave z novim kompleksom podgradili skoraj deset metrov globoko, med raziskavami pa so restavratorji odkrili izjemno ohranjene stenske poslikave iz poznega 18. stoletja. V eni od sob so našli iluzionistične niše, klasicistične vaze s cvetjem, girlande in bogato štukaturo. Ker gre za redek primer sočasno ohranjene zunanje in notranje arhitekturne podobe meščanske palače iz časa Jožefa II., bodo te prostore po zaključeni obnovi javnosti predstavili v skoraj izvirni podobi.
Umetnostna galerija končno dobiva veliko razstavno dvorano
Ko bo zgrajen, bo torej Center Rotovž ponujal bistveno več kot le nove prostore za knjižnico in galerijo. Slednja bo pri tem prvič dobila velike razstavne dvorane brez notranjih stebrov, kar bo omogočalo postavitev sodobnih razstav večjih dimenzij. Da bi olajšali dostavo umetniških del, so vgradili tudi posebno tovorno dvigalo.
Knjižnica bo medtem poleg sodobnih čitalnic dobila tudi prav posebno otroško območje. V ledenicah pod nekdanjo stavbo knjižnice bosta tako urejeni igroteka in pravljična soba z manjšim odrom za pripovedovanje zgodb. V osrednjem delu kompleksa bo zaživela tudi večnamenska dvorana za dogodke, pod mestno hišo pa mestni kino. V pritličju bo urejena kavarna, ki bo povezovala Glavni in Rotovški trg, v istem delu pa bo tudi informacijska točka za kulturne prireditve in prodaja vstopnic.
Prevzem prostorov v začetku 2027
Projekt, vreden nekaj manj kot 40 milijonov evrov, je skoraj v celoti financiran z evropskimi in državnimi sredstvi. Po besedah vodje občinske projektne pisarne Barbare Mikuš Marzidovšek gradnja poteka po predvideni časovnici. Zaključek del načrtujejo še letos, uporabniki pa naj bi prostore začeli prevzemati v začetku leta 2027. Selitev knjižnice in Umetnostne galerije bo sledila šele po končani gradnji in tehničnem prevzemu.
Ob tem občina pripravlja tudi nadaljevanje prenove mestne hiše na Glavnem trgu 14, za katero je pridobila več kot pet milijonov evrov evropskih sredstev. Stavba bo po obnovi ohranila protokolarno funkcijo, podstrešni prostori pa bodo namenjeni razstavam.
