Barbara Bradač
Sirene reševalnih vozil, policijski avtomobili, gasilci in poškodovani pacienti pred Urgentnim centrom UKC Maribor so v soboto, 16. maja, pritegnili pozornost številnih mimoidočih. Čeprav je prizor deloval kot resnična krizna situacija, je šlo za obsežno skupno vajo intervencijskih služb, s katero so preverjali pripravljenost sistema na množične nesreče in izredne varnostne dogodke.
Realističen scenarij množične nesreče
Na območju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ter v prostorih in okolici Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor so moči združili Policijska uprava Maribor, Gasilska brigada Maribor, Nujna medicinska pomoč ZD Maribor, Urgentni center UKC Maribor, Dispečerska služba zdravstva, Regijski center za obveščanje in druge pristojne službe.
Scenarij vaje je predvideval zahtevno varnostno situacijo z večjim številom poškodovanih, kjer je bilo treba v zelo kratkem času zaščititi življenja, zagotoviti varnost območja ter učinkovito organizirati reševanje in zdravstveno oskrbo.
Dogajanje je bilo izpeljano izredno realistično. Po besedah sodelujočih so vajo izvedli z realnimi pacienti in v realnih časovnih okvirih, ob tem pa delo v UKC Maribor ni bilo moteno. Pacienti so bili ves čas deležni nemotene zdravstvene obravnave.
"Z vidika Urgentnega centra je vaja potekala izredno uspešno. Sodelujoči so s pridobljenimi izkušnjami zdaj še bolje pripravljeni na obravnavo tovrstnih množičnih nesreč," je po zaključku povedal predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor doc. dr. Gregor Prosen.
Vaja pokazala visoko stopnjo pripravljenosti
Posebno zahtevna je bila organizacija obravnave velikega števila poškodovanih v kratkem času. MRMI inštruktor in zdravnik v Urgentnem centru UKC Maribor Aleks Šuštar je poudaril, da je bil glavni namen vaje prav odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti v sistemu. "Le s takšnimi vajami lahko preverimo, kako sistemi delujejo v praksi, in odkrijemo težave, ki jih nato izboljšamo še pred resničnimi izrednimi dogodki," je dejal.
V vaji je sodelovalo kar 14 ekip nujne medicinske pomoči, od tega devet ekip ZD Maribor ter dodatne ekipe iz Ptuja, Lenarta, Radelj ob Dravi, Slovenske Bistrice in Rdečega križa. Po besedah predstojnika NMP ZD Maribor dr. Tineta Pelcla so med vajo preizkusili tudi novo informacijsko tehnologijo za komunikacijo med ekipami na terenu, ki se je izkazala kot pomembna pridobitev za hitrejše in učinkovitejše usklajevanje dela.
Pomembno vlogo je imela tudi policija. Pomočnik direktorja PU Maribor mag. Sebastjan Javornik je poudaril, da so policisti znova pokazali visoko stopnjo pripravljenosti in usposobljenosti za odzivanje v nepredvidljivih in nevarnih situacijah. "Tovrstna usposabljanja so ključna za ohranjanje visoke ravni odzivnosti in varnosti," je dejal.
Prva analiza po zaključku aktivnosti je pokazala visoko stopnjo strokovnosti, organiziranosti in medsebojnega sodelovanja vseh sodelujočih služb. A kot poudarjajo organizatorji, so prav takšne vaje ključne tudi zato, ker razkrijejo možnosti za dodatne izboljšave in nadgradnjo postopkov.
Usposobljene ekipe za umirjanje svojcev ob množičnih nesrečah
Niso pa bili del vaje prostovoljci Rdečega križa Maribor. Pred par dnevi je skretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek opozoril, da se pri množičnih nesrečah pogosto spregleda še en krizni scenarij in sicer pritisk svojcev, ki se v strahu za bližnje zgrnejo pred bolnišnice. Po njegovih besedah bi lahko prav tu pomembno vlogo prevzele ekipe Rdečega križa, usposobljene za delo v kriznih razmerah, osnovno psihosocialno pomoč, umirjanje ljudi in usmerjanje svojcev.
"Če pride do množične nesreče, se bo pred UKC Maribor zgrnilo ogromno ljudi, ki bodo iskali svoje svojce. V takšnih trenutkih ljudje ne razmišljajo racionalno. Če ne dobijo informacij, lahko v paniki derejo tudi proti operacijskim dvoranam ali urgentnim prostorom, ker želijo izvedeti, kaj se dogaja z njihovimi bližnjimi. Ti ljudje ne bodo mirni, ne bodo se obnašali po protokolu, ker bodo v strahu. Tu vidimo vlogo Rdečega križa: da z usposobljenimi ekipami pomagamo pri komunikaciji, psihosocialni podpori in razbremenitvi zdravstvenih služb, da lahko te opravijo svoje delo," je poudaril Dolinšek.
