
Po nepričakovani zaostritvi pri točkah, povezanih z investicijskimi načrti Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor, na aprilski seji mestnega sveta je sklad danes popoldan pripravil javno predstavitev svojega delovanja in razpravo o predvidenih projektih, ki so se je udeležili svetniki skorajda vseh strank in list, zastopanih v mestnem svetu. Razprava je znova tekla o tem, ali je smiselno, da sklad za 1,4 milijona evrov obnovi večstanovanjske stavbe v Engelsovi. "Odločitev za obnovo Engelsove smo sprejeli zato, ker imamo tam največ stanovanj, s 510 tisoč evri kohezijskih sredstev EU, ki jih za ta projekt lahko dobimo, bi rešili največ gospodinjstev," je razložil Miha Glavič, v skladu zadolžen za investicije.
"Zgolj finančno projekt Engelsova ne drži vode, če pa v kalkulacijo dodamo širše učinke, je strošek opravičljiv"
Potrditi bo treba tudi poslovni načrt sklada
Iz dokumenta ZMOS sicer izhaja, da mariborska občina mora potrditi prenovo Engelsove, sicer bo ogrozila nadaljevanje mehanizma CTN za vse slovenske mestne občine v naslednji finančni perspektivi. Mestni svet bo o tem vprašanju znova odločal v ponedeljek. A potrditev projekta Engelsove ne bo zadostovala, je opozorila direktorica JMSS Tanja Vindiš Furman: "Z dnevnega reda aprilske seje je namreč bil umaknjen tudi poslovni načrt sklada, tega pa, vsaj zaenkrat, ni na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta."
Kot je povedal Bratina, bodo v Arsenovičevi listi projekt Engelsova v ponedeljek najverjetneje potrdili, ni pa znal odgovoriti na vprašanje, ali bo župan poslovni načrt sklada naknadno uvrstil že na majsko sejo ali pa bodo o njem odločali na eni od prihodnjih.
Najemnine enake že od leta 2003
Furmanova je svetnikom ob tem pojasnila tudi, zakaj so stroški prenove stanovanj v lasti sklada tako visoki: "Večina stanovanj je v ožjem mestnem središču. Prenova stanovanj v starih meščanskih hišah je seveda temu primerno draga. Odločitev o tem, ali bomo vlagali v te stare hiše v mestnem jedru, kjer je vse drago, ali pa vse porušili in gradili nova stanovanja, ne more biti samo naša, ampak morajo pri tem sodelovati tudi lastniki, torej občina, predvsem mariborska, kjer je večina naših stanovanj. A tu gre za strateški razmislek, za to pa potrebujemo sogovornika, ki pa ga do zdaj nismo imeli. Mi si želimo smernice, kako delovati v prihodnje."
V skladu sicer rešitev za trenutno situacijo, v kateri so lani ustvarili 400 tisoč evrov presežka odhodkov nad prihodki, zaradi česar morajo, če želijo poslovati pozitivno, prodajati stanovanja, vidijo v dvigu najemnin, povečanju deleža tržnih stanovanj, solastniškem financiranju gradnje novih javnih stanovanj in sofinanciranju občin soustanoviteljic. Te namreč zdaj za delovanje sklada ne namenjajo niti centa. "Najemnine se namreč niso spremenile že vse od leta 2003, pa čeprav samo inflacija od takrat znaša kar dobrih 30 odstotkov. A tako kot občine tudi država za nas nima posluha," je še povedala Vindiševa.
Igor Selan





