Igor Selan
Posek divjih kostanjev v Trubarjevi ulici morda prinaša tudi nekaj pozitivnega. Stranka mladih - Zeleni Slovenije je namreč danes za obravnavo na mestnem svetu vložila predlog novega odloka o varstvu dreves in upravljanju z drevesnim fondom Mestne občine Maribor, ki ga bo mestni svet predvidoma obravnaval že na septembrski seji. Kot je na današnji predstavitvi predloga povedal Igor Jurišič, so v stranki po poseku v Trubarjevi sprva želeli pripraviti le interventni odlok, ki bi zgolj preprečil podobna "samovoljna dejanja", medtem ko bi pripravo bolj celovite rešitve prepustili naslednji sestavi mestnega sveta: "Ko pa smo naš predlog poslali različnim strokovnjakom s tega področja, smo ugotovili, da skupina teh pod vodstvom lobistke Nevene Tee Gorjup že pripravlja vseobsegajoč odlok, ki zajema vse potrebno."
Vzpostaviti je treba javno dostopen drevesni kataster
Predlog odloka je nato v nadaljevanju predstavila Nevena Tea Gorjup. Kot eno najpomembnejših novosti je izpostavila vzpostavitev javno dostopnega drevesnega katastra, v katerem bi bili zbrani osnovni podatki o občinskih drevesih, njihovo stanje, opravljeni pregledi, načrtovani in izvedeni ukrepi, odstranitve ter nadomestne zasaditve. Ker takšnega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč, so pripravljavci predloga predvideli prehodno obdobje dveh let.
Predlog hkrati predvideva tudi precej konkretne možnosti sodelovanja javnosti. Najmanj 25 podpisnikov bi lahko zahtevalo ponovno strokovno obravnavo pomembnega občinskega posega, najmanj 50 podpisnikov pa bi lahko pri pobudi za ohranitev občinskega drevesa, skupine dreves ali drevoreda zahtevalo dodatno javno predstavitev strokovnih razlogov za in proti načrtovanemu ukrepu ter pridobitev dodatnega strokovnega mnenja.
Ob tem bi pri pomembnejših posegih morala biti izvedena tudi javna obravnava. Drevesa oziroma območje posega bi moralo biti predhodno označena, javnost pa bi dobila rok za pripombe. Poseg se praviloma ne bi smel izvesti pred javno objavo poročila o opravljeni obravnavi. "Občan ne bi smel izvedeti za pomemben poseg v drevesni fond šele takrat, ko je odločitev že sprejeta oziroma ko so dela že v teku," je povedala Gorjupova. Ob tem poudarja, da predlog ne pomeni, da bi občani odločali namesto stroke ali mestnih svetnikov, temveč le, da bi lahko pravočasno videli, razumeli, vprašali in opozorili.
Devetčlanski strokovni svet
Predlagatelji želijo vzpostaviti tudi devetčlanski strokovni svet, v katerem bi dve tretjini članov predstavljali strokovnjaki, tretjino pa občani. Prav tako bi z odlokom natančneje določili tudi, kako se pripravljajo in uporabljajo strokovna mnenja. "Želimo namreč, da je napisano, kdo dela mnenja, kaj morajo ta vsebovati, v kakšnem času morajo biti objavljena in kdaj in kako morajo biti predstavljena javnosti," je še povedala Gorjupova. Po njenem je treba s tem preprečiti položaj, ko bi strokovno mnenje ostalo zgolj formalnost oziroma bi ga naročnik lahko prezrl.
"Vzdrževanju drevesnega fonda posvečamo premalo pozornosti, s tem res nisem zadovoljen"
Predlog je sicer izrecno zamišljen kot sistemski akt za upravljanje javnega oziroma občinskega drevesnega fonda in kot tak v nobenem primeru ne posega v zasebno lastnino.
Arboristka opozorila pred potencialno novo napako
Predstavnik civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj Ramiz Derlič, ki je prejšnji teden organizirala protest zaradi poseka, je na radijski tribuni Radia Maribor, ki je prav tako potekala včeraj, predlog odloka pozdravil: "Vsaka nova regulativa je dobra. Bi pa prosil občino, da v prihodnje ne ponavlja napake, kar se tiče obveščanja občanov, ker se tako vedno ustvari vtis, da počne nekaj narobe. Civilna družba se bo vedno zbudila, ko se bo počelo stvari, ki se jih ne komunicira jasno in pravočasno."
Na tribuni je sodelovala tudi arboristka Tanja Grmovšek in opozorila na še eno napako, ki bi jo lahko naredila občina. Ta je namreč po poseku najavila, da bo namesto podrtih kostanjev zasadila kar največje možne nove sadike. "Pri velikem sadilnem materialu je izredno pomembno, kakšnega dobimo in kako dobro je predpripravljena sadilna gruda, riziki pri večjih drevesih so namreč večji. Če želimo, da bodo ta drevesa obstala, bi sama predlagala manjše sadike," je izpostavila Grmovškova.
Župan Saša Arsenovič pa je zavrnil zahtevo iniciative, da občina zaposli oziroma trajno angažira arborista. "Koga je potrebno zaposliti, je stvar občine. Če sodelujemo z zunanjimi izvajalci, ni nič narobe. Je pa res, da vzdrževanju drevesnega fonda posvečamo premalo pozornosti, s tem res nisem zadovoljen."
Z občine so ob tem dodatno sporočili, da letos načrtujejo zasaditev kar 1251 novih dreves.
