Barbara Bradač
Na Osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu med dražjimi sezonskimi pridelki v teh dneh izstopa fižol kifljar. Še prejšnji teden je bilo treba za kilogram odšteti 15 evrov, včeraj se je cena spustila na 13 evrov. Običajni stročji fižol je cenejši, a kupcev za kifljarja kljub visoki ceni ne manjka. Prodajalci pravijo, da kilogram ali več praviloma brez večjih težav prodajo, zaloga lahko poide že v nekaj urah.
Zakaj je cena tako visoka? Pridelovalci odgovarjajo, da se za kilogramom tega fižola skriva ogromno ročnega dela. Še posebno zahtevna je pridelava visokega kifljarja, ki raste ob koruzi ali po vrvicah. "Pri fižolu je vse delo ročno. Nič ni strojnega. Vsako leto je treba napeljati vrvice, okopavati, saditi, potem še vse ročno pobrati," pojasnjuje Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo. Pri nizkem fižolu je določena opravila še mogoče nekoliko poenostaviti, pri visokem fižolu in kifljarju pa ne.
Letošnja sezona pridelovalcem fižola prav tako ni prizanesla. Ponekod so morali zaradi neugodnih razmer sejati celo dvakrat. Težave sta povzročali suša in vročina, marsikje tudi pomanjkanje možnosti za namakanje. "Vročina ga je dajala in fižol se ni oplodil. Šele zdaj bo začel prav delati," razlaga sogovornica. Nekoliko bolje vročino prenese fižol, ki se vzpenja po koruzi, saj mu ta daje nekaj sence. Kifljar ima še eno posebnost, saj semena zanj praktično ni mogoče kupiti. "Kifljar sploh nima uradnega semena. Tistega, ki ga posejejo kmetje, sami pridelajo in ohranjajo. Dobi se italijanska sorta, ampak je bolj trda," pojasnjuje Miša Pušenjak. Kifljar ima obenem nižji pridelek kot običajni stročji fižol, kar njegovo ceno dodatno zvišuje.
