Tina Recek
Več kot 80 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih. Zato je še kako ključen kakovosten in svež zrak za zdravo in prijetno počutje. Dobro se počutimo pri 40 do 70 odstotkov relativne vlažnosti v prostoru in ob približno 21 stopinjah Celzija.
Ne pozabimo na toplotni ovoj
Pred naravnim segrevanjem nas poleti varuje dobra toplotna zaščita. Npr. prezračevana streha, da ne pride do pregrevanja izolacije, in čim debelejši sloj izolacije stropa mansarde. Na soncu izpostavljenih oknih uporabljamo zunanja senčila. Ročno pa prezračujemo takrat, ko zunaj ni vroče: zgodaj zjutraj in po nevihti.
Izpostavljeni radonu
A marsikdo se niti ne zaveda, kateri onesnaževalci prežijo na nas v notranjosti. Energetski svetovalec Jožef Pogačnik z mreže ENSVET jih naniza: "V zraku so prisotne nečistoče in organske hlapne spojine, ki izhajajo iz človeške presnove, barv, topil, lepil, čistil in podobnega. Zraven se na molekule zraka nalaga nastali notranji prah. K temu so lahko dodani še trdni delci, s katerimi je onesnažen že zunanji zrak." V nadaljevanju pojasni posledice omenjenih nečistoč. To so oslabelost imunskega sistema, razne dihalne bolezni, alergije, celo astmatični napadi. In še omeni posledice zatohlega zraka: slabša storilnost, počutje in zdravje. Poleg tega ni neobičajno, da v zatohlem prostoru slabo spimo ali se zjutraj zbudimo nespočiti in z glavobolom. V zaprtih prostorih smo tudi bolj ali manj izpostavljeni radonu. Radon je radioaktivni kancerogeni plin, ki povzroča povečano tveganje za pljučnega raka. Prehaja pa iz zemeljske skorje v kleti, pritličja in se dviguje v gornje etaže stavb. V obstoječih stavbah, ki nimajo temeljne plošče z vgrajeno plinotesno folijo, ga lahko razredčimo s prezračevanjem, predvsem v spodnji etaži.
Najprej zapremo radiatorje, nato odpremo okna
Kakovosten zrak torej dosežemo s prezračevanjem. Če prostor prezračujemo ročno, moramo ustvariti prepih. "Prepihi morajo biti pogosti, temeljiti in zaradi pozimi toplotnih izgub čim bolj kratkotrajni. Potekati morajo v enakomernih časovnih intervalih, na primer vsake tri ure. Če v obdobju, ko ogrevamo, hočemo biti dosledni pri prezračevanju, vsakokrat najprej zapremo radiatorje, počakamo pol ure, da se ohladijo, in odpremo okna tako, da ustvarimo prepih za tri do pet minut. V tem času se zrak v prostorih zamenja. Nato zapremo okna in odpremo radiatorje. Na tak način ne spuščamo toplote radiatorjev skozi okna. Zaradi hitre zamenjave zraka masivni deli in stene ostanejo topli in z odzračenim zrakom, ki sicer v sebi nima veliko shranjene (akumulirane) toplote, zgubimo samo malo toplote. V prostore smo dobili svež zrak, ki ga ne občutimo kot mrzlega, kot nekateri zmotno mislijo. Pa vendar je v opisanem postopanju velika težava. Kdo se bo toliko in tako pogosto trudil s kompliciranim postopkom odpiranja oken, ko ni dovolj časa oziroma tudi pogosto nismo doma," se sprašuje energetski svetovalec.
Avtomatična izmenjava zraka z decentralnim sistemom
Primer delovanja decentralnega sistema z rekuperacijo oriše Milan Kuster iz podjetja Lunos: “Rekuperatorske enote, ki so nameščene po prostoru glede na kvadraturo in razporeditev, poskrbijo za avtomatično izmenjavo zraka glede na stopnjo vlage in temperaturo. Ene enote v prostor dovajajo čisti zrak skozi čiste prostore, kot so dnevna soba, spalnice, otroške sobe, medtem ko izrabljeni zrak odvajajo skozi umazane prostore, denimo stranišče, kopalnice, kuhinje. Zadnja generacija omenjenih rekuperatorskih enot ima izkoristke nad 93 odstotkov, deluje pa praktično neslišno (11 dB). Poleg ustrezne izmenjave zraka sistem poskrbi še za ustrezno vlago v prostoru in prefiltriran zrak. Kar pomeni, da se v prostor ne prikradejo ne cvetni prah ne prašni delci in ostali onesnaževalci. Sistem pa deluje neprestano in za svoje delovanje porabi minimalno električne energije.”
Zrakotesne novogradnje
Sogovornik še opozori, da pozimi z ročnim prezračevanjem lahko v prostor spustimo trdne delce, ki se nahajajo zunaj. Ker je na podeželju mnogo zastarelih kurilnih naprav, ki onesnažujejo zrak, se tega zavemo šele, ko nas preseneti dim iz bližnjih dimnikov. "Temeljito je samo samodejno prisilno prezračevanje (eden je denimo sistem s centralno prezračevalno napravo), pri čemer se vgrajuje sisteme mehanskega prezračevanja in tudi bolj kompleksne klimatske sisteme. V opremo današnjih novogradenj, ki so zelo zrakotesne, absolutno sodi mehanski prezračevalni sistem, sploh je obvezen v primeru skoraj ničenergijske gradnje," izpostavi Pogačnik.
Vpliv klimatske naprave na kakovost zraka
Sogovornik še oriše, kako vpliva klimatska naprava na kakovost zraka - meša notranji zrak s hladnejšim, ki ga pripravlja kot hladilnik zraka oz. toplotna črpalka tipa zrak/zrak. Notranja enota klimatske naprave tako odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. S tem zmanjšuje toplotno obremenitev in nivo relativne vlage v prostoru ter posledično tudi nevarnost razvoja plesni in razmnoževanja bakterij. Vendar pa klimatska naprava ne prezračuje. Sploh imamo poleti čez dan okna zaprta. Kljub temu moramo zagotoviti minimalno izmenjavo iztrošenega notranjega zraka z zunanjim, ki ima dovolj kisika. Vendar je čez dan zunanji zrak pogosto zelo topel in soparen, navlažen. Če hkrati dovedeni 'sveži' zrak, ki je obogaten s kisikom, s klimatsko napravo ohladimo, ga tudi osušimo. S pomočjo klimatske naprave smo torej pridobili primerno kakovosten zrak za dihanje.
