Oglasno sporočilo: POSTELJA d.o.o.
Hladnejše noči so dobrodošel opomnik, da spalnice jeseni ni treba predvsem »ogreti«, temveč jo na novo uravnotežiti. Telo namreč za spanje ne potrebuje poletne vročine, pa tudi mraz ni recept za boljši spanec.
Ko se bliža večer, začne temperatura v jedru telesa naravno upadati. Toplota se preusmeri proti koži, zlasti v dlani in stopala, od koder jo lažje oddajamo v okolico.
Zanimiv paradoks: koža je lahko pred spanjem toplejša, medtem ko se notranjost telesa ohlaja.
Zato predstava, da se telo med spanjem močno segreje, ne drži.
Pri jesenskem urejanju spalnice pa številka na termometru pove le del zgodbe. Za občutek med spanjem je pomembna tudi mikroklima postelje – majhen prostor med telesom, spalnimi oblačili, rjuho, ležiščem in odejo. Prav tu se zadržujeta toplota in vlaga, zato lahko dva človeka v isti spalnici isto temperaturo doživljata povsem drugače. Na udobje vplivajo material in debelina odeje, posteljnina, oblačila, lastnosti ležišča ter seveda posameznik.
Če se ponoči zbujamo z občutkom vlažne toplote, težava zato ni nujno v sami temperaturi prostora. Pomembno je tudi, kako hitro lahko toplota in vlaga zapustita območje okoli telesa. Zato je pri posteljnini in odeji smiselno gledati tudi na zračnost in uravnavanje vlage, ne le na to, kako topla se zdita na prvi otip.
Zato ob prvi hladni septembrski noči ni treba takoj poseči po najdebelejši zimski odeji. Pogosto je uporabnejše plastenje: lažja odeja in dodatna plast, ki jo po potrebi odstranimo. Če nas ob odhodu v posteljo zebe, sredi noči pa se prebujamo pregreti, je to lahko znak, da potrebujemo bolj prilagodljivo kombinacijo in ne nujno še toplejše odeje.
Ne pozabimo niti na zrak. Hladnejše vreme ni razlog, da bi spalnico zaprli do pomladi. Raziskave v dejanskih spalnicah nakazujejo, da lahko boljše prezračevanje in nižje koncentracije CO₂ spremlja boljši spanec. Kratko prezračevanje pred spanjem je zato preprosta navada, ki ima smisel.
Jeseni se spremeni tudi naša izpostavljenost svetlobi.
Jutra postajajo temnejša, večere pa hitreje zapolnimo z umetno razsvetljavo. Svetloba je eden glavnih signalov naši notranji uri: dovolj dnevne svetlobe čez dan in manj močne svetlobe pred spanjem pomagata ohranjati jasen ritem dneva in noči.
Zanimivo je, da so naši predniki intuitivno povzeli nekaj, kar danes o spanju podrobneje raziskujemo tudi v laboratorijih: »Kakor si boš postlal, tako boš spal.« Pregovor je mišljen širše, a za spalnico je presenetljivo primeren. Jesenski prehod ne zahteva nujno popolne prenove. Pogosto zadostujejo svež zrak, umirjena večerna svetloba ter posteljnina in odeja, ki ju lahko prilagodimo razmeram.
Najboljša spalnica ni tista, ki sledi koledarju, temveč tista, ki se prilagaja potrebam našega telesa.
Jeseni zato ne potrebujemo nujno več toplote – potrebujemo predvsem okolje, v katerem se lahko telo brez motenj umiri in spočije.
