Oglasno sporočilo
Vlažne stene in tlaki so iz več razlogov neprimerni za bivanje. Prvi in najpomembnejši je zdravje: plesni in glivice, ki se pojavijo na zidovih, prepojenih z vlago, lahko povzročajo bolezni dihal, glavobole in utrujenost. Drugi razlog, zaradi katerega preganjamo vlago iz bivališč, je posledično estetski: vlažni in solni madeži niso nič kaj privlačni na pogled, še huje je, ko se začne omet luščiti in odpadati. S tem pa smo že pri tretjem razlogu za potrebno odpravo vlage: soli uničujejo tako sloje barve in omet kot tudi konstrukcijo, zgrajeno iz opeke, kamna ali kateregakoli drugega gradbenega materiala. In še četrti razlog lahko najdemo: vlažne stene so občutno hladnejše kot suhe, zato za ogrevanje porabimo toliko več denarja.
Ko se voda nevidno širi po steni
Veliko težav v zgradbah povzroča predvsem kapilarna vlaga, ker vzrok zamakanja ponavadi zelo težko odkrijemo. Kapilare so najtanjše, očem nevidne razpoke v poroznih gradbenih materialih – opeki, kamnu, malti – po katerih voda potuje v vse smeri, čeprav na videz nikjer v hiši ali stanovanju ne zamaka.
Dvig kapilarne vlage iz tal preprečimo z vgradnjo horizontalne hidroizolacije nad temelji.
Vendar se kapilarna vlaga lahko pojavi tudi na drugih mestih in iz drugih vzrokov, povzroča jo denimo zamakanje zaradi zamašenega žleba ali poškodovana hidroizolacija. V novejših hišah in stanovanjih z dobro zatesnjenimi okni in nepredušno izolacijo pa se vlaga lahko pojavi tudi v notranjosti, če bivališče preslabo zračimo.
Ko prekinemo dvig vode, je treba steno osušiti
Preden se lotimo sanacije kapilarne vlage, moramo torej ugotoviti, zakaj je sploh nastala. V starejši hiši, kjer se vlaga pojavlja v kleti oziroma v pritličju, če hiša ni podkletena, je vzrok najbrž ta, da horizontalne izolacije sploh ni.
„To je mogoče sanirati z vrtanjem v zid in injiciranjem silikonske emulzije, ki vzpostavi blokado proti dvigu kapilarne vlage. S tem postopkom najmanj posegamo v statiko objekta,“
pojasnjuje Goran Gomboši, tehnični svetovalec v podjetju Murexin. Dodaja, da obstajajo še drugi postopki za preprečevanje dviga kapilarne vlage iz temeljev, vendar so dražji ali zaradi potresne varnosti neustrezni.
Če želimo zagotoviti, da se v prostoru ne bo več nabirala vlaga, je po Gombošijevem prepričanju bistveno, da se izvede hidroizolacija z zunanje strani, drenaža okrog objekta, pravilni odvod meteornih voda vstran od objekta in naklon terena ob objektu, ki naj bo nagnjen za minimalno 2 odstotka vstran od objekta. Zidove z nižjo stopnjo navlaženosti lahko saniramo s sušilnimi ometi Hydroment. Če so objekti močno navlaženi, pa je nujno najprej prekiniti kapilarni dvig in nato vgraditi sanirni (sušilni) omet.
O vseh tovrstnih težavah se je po Gombošijevem mnenju najbolje posvetovati s strokovnjaki, saj jih le s pravilno uporabo sanirnih materialov lahko odpravimo enkrat za vselej.
Oglasno sporočilo
