Festival Poklon viziji se tradicionalni odvija na stičišču dveh držav, dveh kultur in dveh jezikov, s čimer je čezmejnost že v izhodišču vpisana v način razmišljanja. Osrednji dogodek filmskega festivala v Novi Gorici in Gorici je podelitev nagrade Darko Bratina, ki jo podeljujejo že vse od leta 1999.
Letošnja prejemnica nagrade bo Alexandra Gulea, romunska režiserka aromanskih korenin, "ki v svojih filmih z izjemno tankočutnostjo razkriva prezrte skupnosti, nevidne meje in tiste zgodbe, ki jih je mogoče zares uzreti šele, ko jim namenimo pozoren pogled," kot so v utemeljitvi zapisali organizatorji. "Njena dela preizprašujejo predstave o domovini, patriarhatu, nacionalnih državah in drugih priročnih resnicah, pri tem pa prepletajo osebno izkušnjo, antropološko raziskovanje, uprizoritev in absurd."
Osrednji dogodek se bo odvil v petek, ko bodo ob 15. uri prikazali režiserkina filma Valea Jiuliu - Notes in Moromeții 3, ob 17.30 sledi javni pogovor, na katerem bo spregovorila o svoji umetniški in filmski poti, o filmski kulturi, iz katere izhaja, o tem, kaj skozi film raziskuje. Tam bo tudi predstavila tudi svoje novejše kratko delo, ki bo za goriško občinstvo ostalo presenečenje. Nagrado ji bodo podelili ob 20. uri, nato pa sledi še projekcija njenega zadnjega filma Maia – portret z rokami.
Festival odpira film Mance Juvan
Letošnji program festivala bo sicer obsegal 15 celovečernih in srednjemetražnih filmov ter skoraj 70 kratkometražcev.
Festival bo odprl dokumentarni film Dolina mojega vdiha slovenske režiserke Mance Juvan, ki bo na premieri svojega filma tudi osebno prisotna. Film odpira festival z zgodbo iz tukajšnjega prostora, nato pa se program odpravi čez mejo in še dlje: proti Romuniji, Portugalski, Italiji, Danski, Finski, Irski – in predvsem proti različnim načinom, kako je mogoče gledati film.
Podobno vprašanje, le skozi povsem drugačne filmske jezike, odpirajo avtorji sekcije Nove vizije. Alessandro Comodin se v filmu I tempi felici verranno presto premika med gozdom, mitom in spominom, kot bi iskal podobo, ki se izmika racionalni razlagi. Stefan Kruse v A Reconnaissance obrača pogled na tehnologije nadzora in podobe, ki jih proizvajajo: kdo danes gleda in kdo je gledan? Roberto Carro v Padrone e sotto raziskuje nevidne plasti Neaplja in ljudi, ki ostajajo zunaj uradnih podob mesta. João Nicolau pa v filmu A Providência e a Guitarra resničnost razpre v igrivo filmsko fantazijo, v kateri se glasba, humor in domišljija upirajo pričakovanju, da mora film svet najprej razložiti, preden si ga lahko izmisli.
15 celovečernih in srednjemetražnih filmov ter skoraj 70 kratkometražcev
Če je film lahko arhiv, je lahko tudi prostor, kjer se zgodovina ponovno izpogaja. To je v središču programa CinemaEye, ki letos povezuje tri pomembne osebnosti, ki so film prepletale z etnologijo in vizualno antropologijo: slovensko režiserko in dokumentaristko Milko Badjura, italijanskega režiserja in etnologa Luigija Di Giannija ter kritičnega pedagoga, pisatelja in filmskega ustvarjalca Fernanda Delignyja, ki je svoje življenje posvetil delu s socialno izključenimi mladimi. Njihovi različni načini opazovanja človeka, prostora in družbe odpirajo vprašanje, kako gledati na preteklost, ne da bi jo zgolj ponavljali. Filmski arhiv tukaj ni skladišče starih podob, ampak živ material, ki lahko govori tudi o sedanjosti.
Povezovanje filmskih šol iz regije
To vprašanje se nadaljuje v First Crossings, platformi, ki že od leta 2018 povezuje mlade filmske ustvarjalce, akademije in filmske šole iz Slovenije, Italije, Hrvaške in širše regije. Letos bo študentski program prvič tekmovalen. V njem sodelujejo Akademija umetnosti UNG, DAMS Univerze v Vidmu, AGRFT Ljubljana, ADU Zagreb, Univerza uporabnih znanosti St. Pölten (USTP), in RUFA Rim, svoje filme pa bodo v netekmovalnem programu predstavili tudi srednješolci iz Gimnazije Nova Gorica, Državnega višjega izobraževalnega zavoda Cossar–Da Vinci iz Gorice in CHS-ja Beljak.
Tudi zaključek festivala se vrne k vprašanju, kaj naredimo s tem, kar smo podedovali. V filmu Útóipe Cheilteac (Keltska utopija) mlada generacija irskih glasbenikov vzame tradicionalni folk in ga preoblikuje po svoje. Tradicija ni nekaj, kar bi bilo treba ohraniti nedotaknjeno. Je nekaj, s čimer se je mogoče prepirati, kar je mogoče razstaviti in ponovno sestaviti. Festival bo sklenil Bele laži Albe Zari – film o družinski zgodovini, ki jo je mogoče razumeti šele, ko se začnejo podobe, spomini in zamolčane zgodbe postavljati druga ob drugo, na potovanju med Trstom in Bangkokom.
Festival Poklon viziji nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Dežele , Mestna občina Nova Gorica, Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
