Za Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev so letos nominirani Kozma Ahačič s knjigo Ka, Esad Babačić za delo Priročnik za neuspešne, Iztok Geister za knjigo Esej o otoku in Irena Štaudohar za delo Globoko v gozdu. Nagrajenca bodo razglasili 17. septembra v Cankarjevem domu.
Nominirana dela so izšla pri Cankarjevi založbi, založbi Primus, zadnji dve pa pri UMcu.
Ahačič se je že s prvo knjigo esejev Kozmologija uvrstil med nominirance za Rožančevo nagrado. O tej knjigi so zapisali: "Vse v knjigi esejev Kozma Ahačiča je v zvezi z jezikom, jezikoslovjem, z zgodovino, pa tudi z vsakdanjim življenjem. Čudovit knjižni jezik, ne zaprašen, temveč sproščeno živ." Avtor z delom opozarja tudi na neuporabo slovenskega jezika ter piše med drugim o iskanju ohranjenih izvodov knjig protestantskih piscev, nujnosti izdelave terminoloških slovarjev za posamezne stroke in vdoru kaosa v jezikovni in miselni svet preko interneta.
Babačićevo pisanje je po oceni žirije prepoznavna mešanica osupljivih anekdot, dobro odmerjenih referenc na umetnost, iskrivih dovtipov in neprizanesljive (samo)ironije, vse skupaj pa obdaja nezgrešljiva opna melanholične kontemplacije. V Priročniku za neuspešne se avtor loti teme, ki v zadnjem poldrugem desetletju vedno bolj postaja izključna točka obsedenosti domala vsakega med nami, (ne)uspeha.
Esej o otoku naravoslovca in esejista Geistra pa so označili kot izvirno in večplastno literarno-strokovno delo, ki presega klasične okvire žanra. Z izjemno erudicijo in pretanjenim pesniškim jezikom po njihovem mnenju raziskuje otoke ne le kot geografske pojave, temveč kot globoke psihogeografske in intimne prostore človeške duše.
Globoko v gozdu je, kot piše v utemeljitvi, esejistična zbirka, v kateri gozd ni le tema, temveč predvsem način mišljenja. Vsebina esejev je po mnenju žirije izrazito osebna, od očetove smrti in spominov na otroštvo do razmislekov o staranju, izgubljanju in samoti, avtorica pa v intimne razmisleke doživljajsko vpleta reference in spomine na literaturo, mitologijo, biologijo, antropologijo, zgodovino, etimologijo in umetnost.
Žirijo so letos sestavljali Kristian Koželj kot predsednik in Eva Ule, Matej Venier, Peter Rak in Urška Perenič, so sporočili podeljevalci nagrad.
Nagrado bo Društvo Marjan Rožanc podelilo v sklopu prireditev v spomin na Rožanca.
