"V kritiki delovanja Aipe vidimo v DSR predvsem željo peščice producentov in avtorjev, da se z zakonsko spremembo v Sloveniji ukine obvezno kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic; drugače povedano - da bi lahko na istem področju delovalo več kolektivnih organizacij, ki bi lahko pobirale nadomestila za iste pravice in zbrano delile vsaka po svojih pravilih. Glede na izkušnje kolegov iz tujine menimo, da bi bila taka ureditev za večino avtorjev bistveno slabša - v nekaterih državah, kjer deluje na istem področju več kolektivnih organizacij, so dogovori o tarifah težavni ali celo nemogoči, na trgu prevladuje zakon močnejšega, mnogi avtorji pa nadomestil za rabo svojih del sploh ne dobivajo. Tudi uporabniki, ki tarife plačujejo, so večkrat izrazili željo po usklajeni tarifi na eni položnici, zato se nam zdi glede na majhnost domačega trga ohranitev trenutne ureditve najbolj smiselna, enakega mnenja pa je, to si upamo trditi, velika večina filmskih producentov in izvajalcev, s katerimi si Aipo delimo'.
To, da smo v eni kolektivni organizaciji združeni tako avtorji kot tudi producenti in izvajalci je res v sorodnih organizacijah po svetu bolj izjema kot pravilo. Enakovredno zastopanje vseh treh kategorij je tudi razlog, da Aipa ne more biti polnopravna članica CISAC, ki združuje avtorske kolektivke - pridruženo članstvo v tej organizaciji je bilo, kot nam je znano, vedno začasne narave (seveda pa je bilo za mlado organizacijo, ki ji je mreženje v začetku veliko pomenilo, koristno). V Sloveniji je taka skupna organiziranost predvsem posledica dolgo trajajoče stagnacije področja avtorskih pravic, kjer smo bili avdiovizualni avtorji do pred nekaj leti povsem nezaščiteni in prepuščeni na milost in nemilost dogovorom s producenti, kar je povsem v nasprotju z načeli avtorske zakonodaje, ki naj bi avtorje ščitila in jim ob rabi njihovih del, s katerimi uporabniki ustvarjajo prihodek, zagotavljala pravična in primerna nadomestila. Edini način, da avtorji do nadomestil končno sploh pridemo, smo videli v dogovoru z ostalimi ustvarjalci (producenti in izvajalci) in v skupnem nastopu pri zakonodajalcih in uporabnikih. To se je izkazalo za dober pristop, saj smo pred nekaj leti po dolgem času končno dobili posodobljeno zakonsko ureditev, velika večina avtorjev pa je šele z delovanjem Aipe sploh prišla do kakršnegakoli nadomestila za rabo njihovih del.
Ali v Sloveniji spet potrebujemo delno avtorsko reformo in boljšo ureditev področja - da. Potrebujemo novo posodobitev zakona, ki bo med drugim naslovila UI in avtorjem zagotovila primerna nadomestila za rabo njihovih del pri oblikovanju modelov generativne UI. Tudi vsako drugo spremembo, ki bo avtorjem olajšala pot do pravičnih nadomestil in hkrati poenostavila sistem za uporabnike, bomo pozdravili.
Zavračanje dialoga s strani kinematografov in posledični konflikt z ustvarjalci pa nas je seveda močno prizadel, vendar to najbrž ni problem, ki ga lahko reši Aipa, ki je v tem primeru le dobila pooblastilo izvajalcev, da zanje zbira nadomestila, ki jim po zakonu pripadajo."
