Ne držijo večkratne navedbe, da je bila AIPA izključena iz organizacije CISAC zaradi nepravilnosti v delovanju. AIPA je imela status začasne članice. Generalna skupščina CISAC je v skladu z 18. členom statuta CISAC odločala o nadaljnjem statusu začasnega članstva in sprejela odločitev, da ta status preneha. Statut CISAC prenehanje začasnega članstva loči od disciplinskih sankcij, med katere sodita začasna in trajna izključitev. Prenehanja začasnega članstva zato ni mogoče predstavljati kot nekakšno disciplinsko izključitev zaradi ugotovljenih nepravilnosti. V postopku odločanja o nadaljnjem članstvu so bila pomembna tudi razhajanja glede modela zastopanja različnih kategorij imetnikov pravic v avdiovizualnem sektorju. Vse to je AIPA sproti poročala članom, zato poslovodstvo AIPA dogodkov v zvezi s CISAC ni napačno ali zavajajoče prikazovalo in tega ni mogoče razbrati niti iz dokumentacije CISAC, na katero se sklicuje članek. Zato tudi ni "završalo med filmsko stroko", ampak le med nekaj posamezniki, ki že več let nastopajo proti AIPA.
Ne drži navajanje, da bi bil odziv AIPA "srdit", in dvakrat ponovljena trditev, da je "AIPA nad Večer poslala odvetniško družbo", kot da bi uporaba zakonske pravice do popravka in vložitev pritožbe pri Novinarskem častnem razsodišču pomenila nekaj nedopustnega. Uveljavljanje pravice do popravka, vlaganje pravnih sredstev in pridobivanje pravnih mnenj so legitimne oblike pravnega varstva prizadetega subjekta, da zanika in popravi neresnične ali napačne navedbe oz. da predstavi druga in nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija navedbe v objavljenem obvestilu.
AIPA problemov, ki se pojavijo pri njenem delovanju, ne "zakriva", temveč jih obravnava in po potrebi sprejema ukrepe za odpravo ugotovljenih napak in njihovih posledic. Tako je na primer Nadzorni odbor opravil vpogled v poslovanje AIPA in pripravil ugotovitve z dne 1. decembra 2025, s katerimi se je skupščina AIPA seznanila 19. decembra 2025. Poročilo je na skupščini predstavila predsednica Nadzornega odbora, Ludvik Bagari pa je v razpravi predlagal neodvisno revizijo poslovanja. Uradni zapisnik tako izkazuje, da so bila vprašanja poslovanja predmet obravnave organov AIPA. Trditev, da AIPA ob vsakem problemu "naredi vse, da ga zakrije", je zato brez dejanske podlage in neresnična. Napačno je tudi navajanje v članku, da obstoj sredstev, ki v določenem trenutku še niso individualno razdeljena, pomeni nezmožnost AIPA, da jih razdeli, še manj pa iz tega sklepati, da je poslovodstvu v interesu, da ostajajo nerazdeljena. Iz dokumentacije CISAC, na katero se sklicuje članek, tudi ne izhaja, da bi CISAC ugotovil, da AIPA milijonov evrov "ni zmogla razdeliti". Višina sredstev ob koncu poslovnega leta sama po sebi ne izkazuje zatrjevanih manipulacij. Namreč: zbrana sredstva poslovnega leta se delijo šele v naslednjem poslovnem letu. Na primer: Letno poročilo AIPA za leto 2025 na dan 31. decembra 2025 izkazuje obveznosti za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil v višini 14 milijonov evrov, vendar je to znesek, ki vključuje tudi delilno maso za leto 2025 v višini 5,5 milijona evrov, ki se v skladu z zakonom deli šele v letu 2026. Obveznosti brez delilne mase tekočega leta tako znašajo le slabih 8,5 milijona evrov. Računovodsko izkazane obveznosti niso enake nerazdeljenim sredstvom po 35. členu ZKUASP, saj vključujejo različne faze delitve, identifikacije upravičencev in priprave izplačil.
V zvezi z navedbami o premajhnih zneskih denarja za igralce AIPA pojasnjuje, da so navedbe zavajajoče, saj se ne more povečati deleža ene kategorije imetnikov pravic na račun druge, namenskih sredstev pa ni mogoče enačiti s sredstvi za individualno delitev. Neresnična je tudi navedba, da AIPA igralcem sredstev ne izplačuje v zakonsko določenem devetmesečnem roku. Pri presoji roka se namreč upošteva njegov začetek, sredstva, na katera se nanaša, in zakonsko predvidene objektivne razloge, zaradi katerih delitev v posameznem primeru še ni mogoča.
AIPA političnih strank ne financira neposredno niti "obvodno", članek pa za takšen očitek ne navede konkretnega plačila, prejemnika ali drugega preverljivega dejstva. Izključni položaj kolektivne organizacije pri pravicah, za katere ima izdano dovoljenje, prav tako ni posledica "načrta za monopol" AIPA, temveč izhaja iz zakonskega sistema kolektivnega upravljanja in odločitve pristojnega državnega organa. Povezovanje zakonsko določenega modela kolektivnega upravljanja z domnevnim političnim financiranjem je zato neresnično in zavajajoče ter brez dejanske podlage.
AIPA zavrača trditev, da je 250.000 evrov "nekam izginilo" oziroma da je mogoče ravnanje zunanjega strokovnjaka brez nadaljnjega pripisati AIPA ali njenemu direktorju. Dejstvo, da je tretja oseba strokovno ali pogodbeno sodelovala z AIPA, ne pomeni, da je njeno samostojno ravnanje mogoče enačiti z ravnanjem AIPA. Direktor AIPA za domnevno sporno ravnanje zunanjega sodelavca ni vedel. AIPA je vračilo zneska uveljavljala v sodnem postopku, ki se je končal s sodno poravnavo. Znesek se plačuje v desetih letnih obrokih po 25.000 evrov z revalorizacijo, vsi do sedaj zapadli obroki pa so bili plačani.
Delovanje AIPA ni primerljivo z delovanjem organizirane kriminalne združbe in kot takšno ni bilo ugotovljeno v nobenem postopku pristojnega državnega organa. Povezovanje AIPA ali njenega poslovanja z organizirano kriminalno združbo temelji izključno na očitkih in razlagah intervjuvanca. Ni res, da AIPA kot organizacija izvaja delitve denarja brez pravne podlage, ponareja ali poskuša ponarejati listine z namenom prikrivanja kršitev oziroma da je izvrševala kazniva dejanja poneverbe, zlorabe položaja ali goljufije. Članek ne navede odločbe pristojnega organa, ki bi takšna ravnanja AIPA ugotovila, niti ne konkretizira listin, delitev, oseb ali ravnanj, na katerih temeljijo ti hudi očitki. Morebitni sumi intervjuvanca, prijave ali kazenske ovadbe niso dokaz, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, in jih ni mogoče predstavljati kot ugotovljeno dejansko stanje.
Prav tako ni podlage, da se odločitve organov drugih pravnih oseb glede Andreja Štritofa brez konkretnih dokazov pripisujejo "osebnemu maščevanju direktorja AIPA". AIPA nima pristojnosti odločati o imenovanju ali razreševanju članov organov druge pravne osebe.
Ni res, da bi AIPA Petru Bratuši ali članom Nadzornega odbora onemogočila zahtevani vpogled v svetovalne pogodbe. Vse zahtevane pogodbe so bile članom Nadzornega odbora dane na vpogled. Vpogled je bil določen s sklepom Nadzornega odbora z dne 23. septembra 2021, izveden 4. oktobra 2021, sklepne ugotovitve pa so bile obravnavane na 55. seji Nadzornega odbora 22. aprila 2022. Pregled je bil torej opravljen in o njem sestavljen zapisnik, pri vpogledu pa je bil navzoč tudi pooblaščeni odvetnik. Zato ni res niti, da naj bi bil podatek o opravljenem vpogledu v zapisniku izmišljen oz. "haluciniran". Prav tako ni resnična trditev, da naj bi trije nadzorniki o tem "krivo izpovedali", niti da naj bi AIPA sistematično obračunavala z nadzorniki, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti.
Za AIPA, k.o.,
Gregor Štibernik, direktor
