Poklon "prvi dami fotografije"

Pričujoča retrospektivna razstava je precej pozen poklon izjemni fotografinji Zori Plešnar, prvi dami mariborske in slovenske fotografije," je v uvodu v katalog, ki je izšel ob razstavnem projektu, zapisala direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM) Breda Kolar Sluga.
Gospa Zora Plešnar lahko na srečo te počastitve v poznih letih - rodila se je leta 1925, stara je 93 let, skoraj že 94 let - spremlja čila in zdrava in gesta UGM je res na mestu. Pregledna razstava njenega fotografskega dela je šele druga retrospektiva dela ženske, prva je bila lani kiparka Vlasta Zorko, hkrati pa galerija s to razstavo nadaljuje predstavljanje dela umetnikov Mariborskega kroga. Za slovensko fotografijo izjemno pomembna modernistično-avantgardna fotografska skupina se je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja oblikovala v okviru Fotokluba Maribor. V središče svojega zanimanja je postavila obrobnost urbanega vsakdana, tehnično pa je bila zanje značilna prevladujoča temna skala, neupoštevanje klasičnih pravil kompozicije in obvezen črni rob kot dokaz, da v temnici niso več posegali v negativ.

Odgovorno ravnanje z zbirko Mariborski krog

UGM je pred desetletjem prevzela od Fotokluba v hrambo in upravljanje fotografsko zbirko Mariborski krog. Obogatitev in obvezo je vzela resno, pripravila je že retrospektivi del Janka Jelnikarja in Ivana Dvoršaka. Prav tako je s pomočjo ministrstva za kulturo in donacij družine fotografa oziroma fotografinje osebno pridobila ključni del opusov Dvoršaka in Plešnarjeve. Naslednji korak je celovita predstavitev Mariborskega kroga, je včeraj na tiskovni konferenci napovedala direktorica galerije, še prej pa bo to poletje v galeriji na ogled retrospektiva del Stojana Kerblerja, ki jo je pripravila Moderna galerija.
Seznam skupinskih in individualnih razstav Zore Plešnar je impresiven, nabralo se jih je blizu 800, na vseh kontinentih in seveda po vsej Jugoslaviji. (Znano je, da sta bila v vitalnih letih Mariborskega kroga Zagreb in Beograd bolj dovzetna za radikalnost njegove poetike kot slovenski prostor). Vendar je bil kontekst večine razstav klubski, odvijale so se v okvirih fotoklubov. Šele v zadnjem obdobju je prišlo do resnih umestitev dela umetnice v zgodovino fotografije in to je tudi poglavitna naloga te razstave in kataloga, pravi direktorica galerije.

Avtorski izraz in kontemplativna naravnanost

Kustosinja razstave Andreja Borin je obsežni opus okoli 500 fotografij natančno evidentirala, datirala in popisala ter ga strokovno umestila, na tiskovni konferenci pa je poudarila predvsem razločevalne lastnosti fotografij Zore Plešnar. Včasih so jo avtomatsko umeščali v Mariborski krog, je rekla, vendar nekatere ponavljajoče se značilnosti njenega dela nikakor niso bile značilne za to fotografsko gibanje. Že v prvih ciklusih je fotografirala pokrajino, ki je "zračna, svetla, melanholično, kontemplativno naravnana", medtem ko je bila za skupino značilna usmeritev na urbani prostor. Druga differentia specifica njenega opusa pa so portretne fotografije. Že od začetka je torej znala najti svoj fotografski izraz.

Prva članica Fotokluba

Umetnica ne mistificira svojega dela. Prostodušno priznava, da je pristopila k fotografiji tehnološko povsem nevedna. Leta 1964 si je kupila prvi fotoaparat in potem fotografije, ki jih ni razvijala sama, pokazala znancu Simonu Tihcu, ki je bil predsednik Fotokluba Maribor. Zaznal je njen talent, vendar je vrata kluba prestopila šele štiri leta pozneje. Da je postala "prva dama mariborske in slovenske fotografije", je bila najprej dobesedno prva in edina članica fotokluba, vendar pravi, da tega ni občutila in da je niso ovirali, nasprotno, vladali sta tovarištvo in prijateljstvo. "Vsi so ti priskočili na pomoč in ti pomagali, da si rasel."
Razstava bo na ogled do 4. avgusta.