Posnemite svoj domači govor: Kako nastaja zvočni arhiv žive slovenščine

Kako danes govorimo Slovenci? Katere besede, izraze in oblike besed uporabljamo v vsakdanjih pogovorih? In kaj bodo iz našega govora o današnjem življenju lahko razbrali prihodnji rodovi? Ta vprašanja so si zastavili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI), kje razvijajo portal Govorjena slovenščina. Na portalu dobro leto zbirajo posnetke avtentičnega vsakdanjega govora, ki jih lahko pošlje prav vsak, ki govori slovensko. Dragoceni so tudi posnetki govorcev, za katere slovenščina ni prvi jezik, torej govorcev, ki se jezika šele učijo ali pa ga zaradi različnih razlogov dolgo niso uporabljali.

Da vsakdanji pogovori ne bi minili brez sledu

Čeprav govor predstavlja najbolj naravno obliko sporazumevanja, so jezikovne raziskave in digitalni jezikovni viri še vedno pretežno usmerjeni v pisna besedila. Posnetkov spontanega vsakdanjega govora je razmeroma malo, še posebej takšnih, ki bi zajeli raznolikost slovenskih narečij, generacij in govornih okoliščin. Vodja projekta izredna profesorica dr. Darinka Verdonik pojasnjuje, da so za raziskovanje govora, ki je naša prva, najbolj naravna in spontana oblika komunikacije, potrebne velike količine avtentičnih posnetkov, ki omogočajo vpogled v to, kakšno slovenščino dejansko uporabljamo.

"Vsakdanji pogovori minejo brez sledu, posnetki so večinoma knjižni. Iz posnetka nekega pogovora ali pripovedi ne dobimo samo besedja, ki je značilno za regionalno področje, temveč slišimo tudi izgovorjavo, melodijo, intonacijo, slovnične posebnosti, diskurzne značilnosti, kako začenjamo in končujemo stavke. Jezikovni opis je pomemben vidik tega, kaj vse lahko zabeležimo iz posnetka. Toda to ni vse. V posnetkih je pomembna tudi vsebina, ki je popolnoma neregulirana. Tema je svobodna izbira govorcev. A prav zaradi tega vidimo, da iz posnetkov zabeležimo ogromno znanja, spomine, pripovedi, način razmišljanja o svetu, vrednote, ki so nam pomembne, opisi navad in običajev," meni Verdonik.

Posnetki današnjih pogovorov bodo zato dragocen vir tudi za prihodnje generacije, ki bodo lahko prisluhnile temu, kako smo govorili in o čem smo se pogovarjali, razmišljajo na fakulteti, kjer so se projekta lotili iz treh osnovnih vzgibov, to so razvoj in ohranitev jezika družbe, dokumentiranje kulturne dediščine in razvoj sodobnih tehnologij. "Danes se pogosto pogovarjamo z umetno inteligenco. Za vse to potrebujemo govorne posnetke, iz katerih se računalnik nauči razbrati govor in ga zna izpisati. Za knjižno slovenščino to zaenkrat deluje zadovoljivo, pri narečnih različicah pa veliko slabše. Tovrstni govorni posnetki omogočijo, da lahko z napravo komuniciramo v najbolj domačem, maternem jeziku." Verdonik poudarja, da ni točnih informacij o tem, kako tovrstno gradivo prispeva k razvoju umetne inteligence. "Vemo, da take tehnologije zelo hitro iščejo in uporabijo prosto dostopne posnetke govora, kar pomeni, da vključujejo vire, s katerimi bi izboljšale storitve na področju Slovenije." Kot še ocenjuje, je slovenščina v primerjavi z drugimi južnoslovanskimi jeziki na tak način bolje podprta. 

Doslej zbrali okrog 50 ur posnetkov

Kako deluje portal? Na spletni strani Govorjena slovenščina lahko govorci oddajo posnetke sproščenih pogovorov, pripovedi, razlag in drugih oblik vsakdanjega govora. Sproščen pogovor, pripoved ali razlaga naj bodo dolgi med 10 in 60 minut. Doslej so zbrali okrog 50 ur posnetkov. Zaradi sedeža fakultete v Mariboru je največ pridobljenega materiala iz te regije, zato vabijo predvsem govorce iz drugih delov Slovenije. Ti lahko govor posnamejo s pametnim telefonom, vse sodelujoče osebe pa morajo pred tem oddati privolitev.