Petra Vidali
Iranska konerenca, na fotografiji Nejc Cijan Garlatti, Tamara Avguštin, Benjamin Krnetič, Janez Škof in Saša Pevček
Uprizoritev ima zanimiv zaključek. Ob odhajanju akterjev iz konferenčne dvorane, ob zapuščanju še enega razdejanja, ki ga je povzročil zahodni um, se zaslišijo prvi obotavljivi ploski. Vendar so igralci z vsem znano gesto utišanja aplavz zaustavili. Ko so povsem zapustili prizorišče, se je aplavz vendarle oglasil. A ni bil posebej močen in ne posebej dolg. Vsaj na premieri je bilo tako. Možnih razlogov je več. Prvič je seveda to, da se igralci dejansko niso vrnili na poklon. Drugič, da so publiki s sporočilom uprizoritve in še poudarjeno z utišanjem aplavza in torej namigom, da nimajo čemu ploskati, vzeli veter iz jader. Tretja možnost je, da vetra sploh ni bilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
