Ni pretirano reči, da režiserja Benoît Delépine in Gustave Kervern vsaj s slovenske perspektive predstavljata nekakšen skriti zaklad evropskega filma. Francoza sta se namreč že na samem začetku ustvarjalne poti pred sedemnajstimi leti zavezala komediji kot tistemu najbolj dostopnemu in popularnemu izmed žanrov, a po drugi strani mineva že debelo desetletje, odkar je kateri izmed njunih filmov prišel do redne kino distribucije na slovenskem tržišču. To dejstvo je povsem nerazumljivo – na primer njuna komedija Saint-Amour (2018) je s prikupnim portretom francoskih vinarjev in kmetovalcev nekaj najbolj "slovenskega", kar je kdajkoli posnela kakšna tuja kinematografija. Obenem pa je paradoks še toliko večji, če pomislimo, kakšen privilegiran položaj ima sicer francoska kinematografija na našem distribucijskem trgu, v sklopu česar je nekaj režiserjev in igralcev s pogosto povprečnimi filmi (Ozon, Bonello, Amalric) dobesedno aboniranih v programih naših kin.
Morda je opustošenje, ki ga je na kulturnem področju povzročila epidemija, nekoliko premešalo karte in tako te dni Art kino mreža v svojem programu vendarle predvaja novi film dua Delépine-Kervern. Naslov Izbrisati zgodovino (Effacer l'historique) se nanaša na vseprisotnost digitalne tehnologije v naših življenjih. Film je na sledi trem prikupno zmedenim povprečnežem v zgodnjih srednjih letih, ki tako ali drugače padejo v past spletnih ponudnikov. Marie (Blanche Gardin) se znajde v težavah, ko jo mladenič izsiljuje s posnetkom spolnega odnosa, ki se ga zaradi opitosti ne spominja. Močno zadolženi Bertrand (Denis Podalydès) hoče tožiti Facebook zaradi nadlegovanja njegove mladoletne hčerke. Spet drugje pa se Christine (Corinne Masiero) še vedno ne more povsem otresti zasvojenosti s spletnimi TV-serijami. Če bi ti nastavki v rokah kakšnega drugega režiserja nudili osnovo za resno dramo, si Delépine in Kervern ne moreta pomagati, da ne bi na vsakem koraku zbijala šale iz neumnosti svojih likov, nekako tako kot to sicer s povsem drugačno estetiko počne švedski mojster Roy Andersson.
Popularen žanr komedije režiserja kombinirata s pristopi, ki jih prej povezujemo z evropskim art filmom
Slog francoskih režiserjev tudi v tem filmu ostaja nadvse izviren, v največji meri zaradi načina, kako popularen žanr komedije kombinirata s pristopi, ki jih prej povezujemo z evropskim art filmom. Namesto da bi utrgane situacije povezala na način, ki je značilen za ameriški film, se njun celovečerec tudi tokrat zanaša na realistično estetiko brez intenzivnih montažnih rezov ter skoraj popolno odsotnost nediegetske glasbe. Zaradi tega film Izbrisati zgodovino kljub navidez lahkotnemu pridihu od gledalca terja kar nekaj sestavljanja pripovednih niti, da bi v celoti razbral vse dogajanje, še posebno, ker film zaradi hitrega nizanja komičnih situacij večkrat daje vtis, da gre zgolj za skupaj nametano zbirko gagov. Zaradi tega bi morda šli predaleč, če bi trdili, da je Izbrisati zgodovino najboljši film dua Delépine-Kervern, je pa v njem znova obilo zares navdahnjenih komičnih vložkov, ki bodo nasmejali še tako zahtevne ljubitelje komedij. Upati je, da je uvrstitev filma Izbrisati zgodovino na spored slovenskih (spletnih) kin prvi korak k temu, da bodo prikazovalci pri nas bolj redno sledili novim filmom tega unikatnega francoskega dua.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
