Tjaša Gajšek
Delo žensk v zgodovinski perspektivi beleži dolgo in neravno pot od neplačanega gospodinjskega in kmečkega dela do bolj enakopravnih oblik zaposlitve. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ki jih razstava jemlje pod drobnogled, so poklicne kompetence žensk postale bolje ovrednotene, čeprav je bila vztrajnost tradicije še vedno zelo močna. Z vlogo dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji do konca 60. let se ukvarja začasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Razstava je v okviru raziskovalnega projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju nastala s sodelovanjem muzeja, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pod njo so se podpisale Manca G. Renko, Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Urška Strle, Marta Verginella in Andreja Zupanec Bajželj.
Staro - novo, zasebno - javno, tradicija - modernizacija
Da bi avtorice razstavo približale širši javnosti, so izbrano gradivo predstavile s pomočjo dihotomij, kot so staro - novo, zasebno - javno, tradicija in modernizacija ter razpetost dela med ideološkimi obljubami in realnostjo, pripoveduje mlada raziskovalka oddelka za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti Brina Kotar. Obdobje po drugi svetovni vojni je za zgodovinarje zelo hvaležno, veliko je kvalitetnega fotografskega gradiva, črpale so tudi iz časopisja, statističnih virov, spominskega gradiva in številnih intervjujev, ki so bili opravljeni z delavkami.
Delo žensk v zgodovinski perspektivi beleži dolgo in neravno pot od neplačanega gospodinjskega in kmečkega dela do bolj enakopravnih oblik zaposlitve
Razstava prikazuje razlike med delom, ki so ga ženske opravljale v urbanih in ruralnih okoljih, v jugoslovanski soseščini in onkraj meje, na Koroškem in Tržaškem. Posebna pozornost je namenjena kmečkim in industrijskim delavkam, novim poklicem, v katere so vstopale ženske, pa tudi solidarnosti in družabnosti, ki sta bili povezani z delom. V ospredje je postavljen razmislek o delu, ki so ga ženske opravljale v različnih gospodarskih segmentih, kako je socialistična ideologija preoblikovala razmerje med zasebno in javno sfero, med delovnim časom in prostim časom. V ospredje bo postavljen razmislek o delu skozi prizmo spola, ideologije in vsakdana ter prikaza, kako so politične in družbene spremembe oblikovale ženske izkušnje v tem obdobju.
Nerešena protislovja
Delo zunaj doma je ženskam ponujalo večje možnosti za izhod iz ekonomske odvisnosti in zasebne sfere, vendar še zdaleč ni izničilo obstoječih neenakosti in tradicionalnih pričakovanj, ki jih je družba kljub deklarirani enakopravnosti gojila do žensk, so zapisale avtorice. V prepletu med komunistično ideologijo, vsakdanjo prakso in izkušnjami žensk je tudi po vojni delo žensk ostajalo eno od ključnih vprašanj modernizacije slovenske družbe, z neštetimi nerešenimi protislovji.
Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembne iztočnice za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in (pre)obremenjenosti sodobnih žensk. Želi biti spodbuda za preizpraševanje o tem, kaj se je v enaindvajsetem stoletju spremenilo in kaj ostaja v podobnih okvirih kot nekoč.
Odprtje bo nocoj v preddverju Viteške dvorane v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, razstava pa bo na ogled do 21. junija letos.
