83. Beneški filmski festival: Filmi omogočajo, da v sebi najdemo empatijo

V dneh pred začetkom Mostre se je namreč po filmskih medijih razširila novica, da naj bi vodstvo festivala razmišljalo, da otvoritvene novinarske konference prvič sploh ne bi bilo. Razlog za to naj bi bilo pretirano "obstreljevanje" žirantov s političnimi vprašanji, v zadnjem času predvsem povezanimi z genocidom v Gazi. Spomnimo, lani je predsednik žirije Alexander Payne ostal kar nekako brez besed, ko je takoj ob prihodu na festival že moral odgovarjati na delikatna vprašanja, ki niso bila neposredno povezana s filmi. 

Programski direktor Alberto Barbera je letos ob začetku Mostre pomiril medije in zatrdil, da se bo novinarska konferenca žirije odvila kot običajno, razlog za oklevanje pa naj bi bilo zgolj v težavah z usklajevanjem urnikov – pa čeprav izkušeni obiskovalci festivala hitro pripomnejo, da se ta novinarski dogodek vsako leto odvije v istem terminu, zato besede direktorja niso zvenele povsem prepričljivo.

Nobenemu režiserju ne bi smeli zapreti vrat

Ni presenetljivo, da so prisotni novinarji predsednici letošnje tekmovalne žirije, režiserki in igralki Maggie Gyllenhaal, takoj postavili vprašanje na to temo. Italijanski novinar Marco Consoli je predsednico spomnil, da je idejo za film Nevesta dobila po tem, ko je bil na mesto predsednika ZDA izvoljen Donald Trump, in jo vprašal, kakšna je vloga filma v času razgrete politične klime.

"Ja, najbolje, da kar skočimo v to temo," je v smehu na začetku rekla Maggie Gyllenhaal. "Zame ima odgovor na to vprašanje predvsem povezavo z empatijo. Filmi omogočajo, da v sebi najdemo empatijo. Sama ne verjamem v to, da so filmi ali režiserji, ki jim ne bi smeli dati priložnosti. Prisluhniti bi morali tudi tistim najbolj pokvarjenim ljudem, ker nam to omogoča, da razvijemo empatijo do njih in morda s tem najdemo delčke te izprijenosti v sebi. Sama se vsekakor veselim, da bom na letošnjem festivalu videla filme, ki so neizpodbitno politični, kakor tudi tiste druge, ki to niso."

Kdo odloča, kaj je vrhunska umetnost?

Že takoj naslednje vprašanje je odprlo tisto drugo perečo problematiko Mostre. Dejstvo, da je v letošnjem tekmovalnem programu samo en (in pol) film, ki ga je posnela ženska. "Očitno je končno postalo jasno, da moški delajo boljše filme kot ženske," je v šaljivo sarkastičnem tonu povedala predsednica žirije. "Ampak, če odgovorim resno – jasno je, da gre za sistemsko težavo. Ženske težje pridemo do financiranja za svoje filme. Možno pa je tudi to, da ker imamo ženske drugačno izkušnje življenja, ustvarjamo filme, ki se ne skladajo z ustaljenimi pojmovanji vrhunske umetnosti. Kdo odloča, kaj je dobro in kaj slabo? Obstaja neka splošna zmeda glede tega, kaj je v filmski umetnosti označeno kot vredno. Ženskam je nasploh šele kratek čas omogočeno, da ustvarjamo svoje filme. Zato se tudi jaz sprašujem, zakaj je tako malo filmov režiserk, ampak po drugi strani pa mi že to, da mene kot žensko vprašajo, če bi bila predsednica žirije, predstavlja pomemben dejavnik, ki ga je v tej razpravi prav tako potrebno upoštevati."

Pri tem vprašanju se je oglasil tudi Alberto Barbera, ki je zanikal, da bi vprašanje spola imelo kakršnokoli vlogo pri postopkih izbiranja filmov. Razložil je, da proces izbire filmov traja več mesecev in da se festivalska ekipa tega poskuša lotevati brez tovrstnih predsodkov.

Letošnji beneški filmski festival so sicer v sredo zvečer uradno odprli s svetovno premiero filma Ink britanskega režiserja Dannyja Boyla in podelitvijo zlatega leva za življenjsko delo ameriškemu igralcu Georgu Clooneyu.