Hrvaška državljana, 31-letni moški in 29-letna ženska, ki so ju konec preteklega tedna prijeli v Nemčiji blizu meje z Nizozemsko, sta osumljena grozovitega umora 76-letnega moškega v Laškem. Celjski kriminalisti so razkrili podrobnosti julijskega zločina in več tednov trajajoče preiskave, v kateri so iz množice posnetkov nadzornih kamer prišli na sled sprva popolnoma neznanima osumljencema. Motiv naj bi bil koristoljubje, je pojasnil Aleš Slapnik, vodja celjskih kriminalistov.
Vse se je začelo v soboto, 25. julija, ko je na Policijsko postajo Laško prišla žena 76-letnika, s katerim nista živela na istem naslovu. Mož se ji ni oglašal na telefon, kar se ji je zdelo nenavadno. Pred tem ga je že iskala na domu, vendar je v hiši opazila razdejanje, se ustrašila in odšla po pomoč na policijo. Policisti so se skupaj z njo vrnili do hiše. V spalnici so našli 76-letnika, ki ni več kazal znakov življenja. Že prve okoliščine so kazale, da je umrl nasilne smrti. Ogled je prevzel preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča, udeležila se ga je tudi državna tožilka, odrejena pa je bila sodna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Kot smo v Večeru poročali že konec julija, je policija takrat razkrivala le, da preiskuje sumljivo smrt. 76-letnik je bil mrtev že nekaj dni, preden je žena prijavila njegovo pogrešanje.
Dan prej ju je zalotil
Preiskava je pokazala, da sta osumljenca hišo svoje žrtve opazovala že 19. julija. V večernih urah naj bi jo dalj časa opazovala, nato samovoljno stopila na dvorišče in vstopila tudi v notranjost. Tam ju je zalotil 76-letnik. Med njimi je izbruhnil prepir, moškemu pa je takrat dvojico uspelo pregnati iz hiše.
Po ugotovitvah kriminalistov sta se naslednji večer pozno zvečer vrnila, vlomila v hišo in presenetila starejšega moškega. Zadala naj bi mu več močnih udarcev v obraz, ga obvladala in zvezala ter od njega zahtevala denar oziroma vrednejše predmete. Nasilje in grožnje naj bi nato stopnjevala do te mere, da sta ga umorila na posebej grozovit način.
Le dober odstotek umorov ostane neraziskanih
Slovenija je, kot je pojasnil Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, po številu umorov med varnejšimi državami v Evropi. Po podatkih policije je število ubojev in umorov dolgoročno upadlo. V 90. letih so na leto obravnavali tudi do 100 dokončanih in poskušenih ubojev in umorov, po letu 2000 od 60 do 80, od leta 2007 pa praviloma okoli 30 do 40 na leto. Izstopata leti 2015 z 49 in 2020 s 47 primeri. Približno 30 do 35 odstotkov umorov je storjenih v družinskem krogu, intimnopartnerski umori pa predstavljajo okoli deset odstotkov vseh umorov.
Velika večina najhujših kaznivih dejanj zoper življenje je raziskanih. Po podatkih policije je v zadnjih 30 letih neraziskanih ostalo le nekaj več kot odstotek vseh izvršenih umorov, preiskave teh primerov pa se nadaljujejo. Policija ob sklicevanju na podatke Urada Združenih narodov za droge in kriminal navaja tudi, da je Slovenija po številu umorov na 100.000 prebivalcev med najvarnejšimi evropskimi državami.
Policija zaradi interesa nadaljnjega postopka podrobnosti načina umora za zdaj ni razkrila. Iz nemških policijskih podatkov, objavljenih po prijetju dvojice, sicer izhaja, da naj bi bila žrtev pretepena in mučena ter nazadnje zadavljena.
Po ugotovitvah kriminalistov sta dejanje storila načrtno in iz koristoljubja. Policija ob tem poudarja, da 76-letnik z načinom življenja ali obnašanjem ni dajal vtisa, da bi bil premožen oziroma da bi ga lahko osumljenca zaradi tega izbrala za žrtev. Živel je sam, bil je miren in nekonflikten. Po umoru sta osumljenca hišo zapustila peš, nato pa s sredstvi javnega prevoza zapustila Slovenijo.
Od nič do dveh osumljencev
Za kriminaliste se je začela zahtevna preiskava, saj razen kraja zločina sprva niso imeli praktično nobenega podatka, ki bi jih pripeljal do storilcev. V posebno skupino, ki se je ukvarjala izključno s tem umorom, so vključili okoli 20 kriminalistov z različnih področij, pri posameznih ogledih pa so sodelovali tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Opravili so več ogledov, številne razgovore ter pregledali širšo okolico hiše. Ključna je bila tudi analiza velike količine videogradiva. Zasegli in pregledali so na stotine posnetkov nadzornih kamer iz okolice, kamer na ulicah in železniški infrastrukturi ter posnetkov trgovskih in nastanitvenih objektov. Tako so postopoma rekonstruirali gibanje osumljencev in zbrali dovolj dokazov, da so sum osredotočili na 31-letnega Hrvata in njegovo 29-letno rojakinjo, ki sta bila na začetku preiskave za policijo popolnoma neznana storilca.
Celjski kriminalisti so ju 17. avgusta kazensko ovadili celjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu zaradi utemeljenega suma umora. Takoj so za njima razpisali ukrep prijetja na območju Slovenije, celjsko okrožno sodišče pa je 8. septembra izdalo še mednarodno tiralico ter evropski nalog za prijetje in predajo.
Za njim dolga kriminalna preteklost
Preiskovalci so z izmenjavo podatkov s tujimi varnostnimi organi ugotovili tudi, da je bil 31-letni osumljenec policiji dobro znan že pred umorom v Laškem. Na Hrvaškem so ga od leta 2010 obravnavali zaradi 17 velikih tatvin oziroma vlomov v objekte, štirih drznih tatvin, dveh groženj, posilstva in protipravnega odvzema prostosti.
Novembra 2017 so ga prijeli na Danskem, kjer je bil v začetku leta 2020 pravnomočno obsojen zaradi 25 nasilnih vdorov v stanovanja in stanovanjske hiše v več danskih regijah. Po navedbah slovenske policije je bil način storitve zelo podoben dejanju v Laškem, le da na Danskem ni bilo smrtnih žrtev. Novembra lani so ga z Danske izgnali.
Aprila letos sta bila oba sedanja osumljenca skupaj obravnavana še na jugu Švedske zaradi tatvin v trgovinah in prometnih prekrškov. Tudi 29-letnica je bila že pred tem obravnavana zaradi več premoženjskih kaznivih dejanj.
Iskanje dvojice se je končalo minuli petek na območju nemškega Isterberga blizu nizozemske meje. Nemški policisti v civilu so nekaj pred 19.30 ustavili avtomobil s slovaškimi registrskimi tablicami in pri preverjanju ugotovili, da sta potnika iskana na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo. Nemški varnostni organi so jima odvzeli prostost. Sodišče v Nordhornu je zanju odredilo izročitveni pripor, zdaj pa teče postopek njune predaje slovenskim pravosodnim organom.
