Elizabeta Planinšič
Jutri se začne nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih vozil. Trajala bo vse do velikonočnega ponedeljka, 6. aprila letos. Minulo leto je zaznamovalo izjemno povečanje števila smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, zato bosta Agencija za varnost prometa (AVP) in policija posebno pozornost namenila prav motoristom. Akcija Varno z motorjem spodbuja uporabo zaščitne opreme, tehnično brezhibnost motornega vozila, dobro psihofizično kondicijo in prilagoditev hitrosti razmeram, druge udeležence pa opozarja, naj bodo pozorni na motoriste.
Policisti bodo med akcijo in celotno motoristično sezono poostreno nadzirali hitrost, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti, uporabo zaščitne opreme in psihofizično stanje voznikov. Posebno pozornost bodo namenili cestnim odsekom, ki jih motoristi najpogosteje uporabljajo. Prav tako bodo policisti pregledovali ceste in na morebitne nepravilnosti opozorili vzdrževalce cest. Policisti bodo sodelovali tudi na brezplačnih preventivnih delavnicah, kjer bodo skupaj s predstavniki drugih institucij, motorističnih klubov in drugih deležnikov svetovali motoristom, kako najbolje poskrbeti za varno in prijetno motoristično sezono.
Lani je bilo na slovenskih cestah 1305 prometnih nesreč, kjer so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (do sredine marca letos že 61). Kar 30 voznikov te kategorije je lani umrlo (predlani 13), 228 jih je bilo huje poškodovanih, 713 pa lažje. Največ nesreč je bilo z udeležbo voznikov motornih koles (769), kjer je umrlo 26 ljudi. Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost motoristov, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Več kot polovico nesreč so povzročili motoristi sami.
Med najbolj izpostavljenimi starostnimi skupinami izstopajo mladostniki (15–17 let) ter vozniki v starosti 45–64 let, kjer je bilo tudi največ smrtnih žrtev. Uporaba zaščitne čelade ostaja visoka, saj jo je uporabljala velika večina udeležencev, vendar podatki potrjujejo, da sama po sebi ne prepreči najhujših posledic. Največ prometnih nesreč se zgodi podnevi (84,5 odstotka), pomemben dejavnik tveganja pa ostaja tudi alkohol, zlasti pri voznikih srednjih in starejših starostnih skupin. Ob vikendih je bilo zabeleženih 438 prometnih nesreč (33,61 odstotka vseh), ob podaljšanih vikendih pa 133 nesreč (10,21 odstotka), kar skupaj predstavlja 571 nesreč oziroma 43,82 odstotka vseh prometnih nesreč. Po posledicah izstopajo predvsem vikendi, kjer je življenje izgubilo 18 motoristov, pri podaljšanih vikendih pa sta bili dve smrtni žrtvi.
