Z zaslišanjem psihiatričnega izvedenca dr. Dragana Terziča se je na ljubljanskem sodišču nadaljevalo sojenje Janu Korošcu, ki je marca predlani na Dunajski cesti v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla pešca. Na prvem sojenju je Terzič ocenil, da je bil Korošec v času tragedije neprišteven. Tudi zdaj, na drugem, je pri tem vztrajal.
"Zaradi vpliva zaužitih substanc svojega ravnanja ni mogel obvladovati. Medtem ko je bila zmožnost razumevanja le-tega prizadeta v bistveni meri," je ponovil. Voznik je bil v času nesreče pod vplivom več kot 2,1 promila alkohola, najrazličnejših drog in benzodiazepinov. Šlo je za pravi koktajl najrazličnejših snovi, zaradi katerih nikakor ni bil sposoben za vožnjo. Na vprašanje sodnice Špele Koleta, koliko časa po zaužitju te snovi vplivajo na vožnjo, je odgovoril: "Dokler so v krvi. Več kot en dan po njihovem zaužitju človek ni sposoben za vožnjo. Tudi zato, ker te substance izčrpajo. Povzročijo dekoncentracijo, človek je nezmožen ocenjevati različne situacije, nesposoben je koordiniranih gibov in tako dalje."
V pešca je trčil brez zaviranja
Korošec je 8. marca 2019 okoli 40 minut čez polnoč pri semaforiziranem križišču Dunajske ceste z Vilharjevo s passatom trčil v Milana Đukića in Mića Jožića, ki sta hodila čez prehod za pešce. Imela sta zeleno na semaforju, Korošec seveda rdečo. Vanju je trčil s hitrostjo med 85 in 94 kilometri na uro, zaviral ni nič. Omejitev na tem odseku je 60. Po nesreči se je zaletel v drog javne razsvetljave, nato je spet vžgal avto, šel nekoliko vzvratno, potem pa peljal še kakih pet kilometrov. Med vožnjo je imel vključeno navigacijo in ji je sledil, kar on sicer zanika. Na vprašanje, ali vse to vendarle ne kaže, da je bil bolj priseben, kot ocenjuje psihiater, je ta vztrajal, da je šlo za avtomatizirano vožnjo. V glavi je imel cilj, kam mora priti, ni pa zaradi zaužitih substanc razumel situacij v prometu. "Ko je sedel za volan, je mislil, da zmore. Zavedal se je, da vozi avto, a se ni bil sposoben zavedati, da ni primeren za vožnjo," je razložil izvedenec.
Heroin jemal vsak dan
Korošec, ki je na prvem sojenju dobil sedem let in osem mesecev zapora, a so višji sodniki sodbo razveljavili, je odvisnik od različnih psihoaktivnih substanc. Na vprašanje, ali je pred nesrečo vsakodnevno užival droge, je Terzič odgovoril, da kakih trdnih podatkov nima, mu je pa sam povedal, da je heroin jemal praktično vsak dan. Zadnjega pol leta ga je njuhal 0,5 grama do grama na dan. "Ne prav vsak dan, včasih sem vzel metadon, ko nisem imel heroina," je potem dodal Korošec.
Terziču je v pogovoru pred izdelavo izvedenskega mnenja pojasnil, da je jemal tudi kokain, a ne vsak dan. "Nedvomno je šlo za odvisnost, kajti po nesreči je razvil izrazito abstinenčno krizo. Kar kaže, da je nekaj časa užival precejšnje količine drog," je pojasnil Terzič in vztrajal, da potrebuje obvezno (ambulantno) zdravljenje. Na vprašanje, kakšno je njegovo zdravstveno stanje zdaj, ni znal odgovoriti, ker ni seznanjen z njegovo trenutno terapijo. Je pa ponovil, kar je povedal že na prvem sojenju: da je bila nesreča zanj tako hud dogodek, da ima lahko izrazito močan motiv za dolgoročno abstinenco. In da, če ne bo več užival psihoaktivnih substanc, je verjetnost, da znova povzroči nesrečo, minimalna.
Sodnica se je odločila, da bo v koprskem priporu povprašala o trenutnem zdravju obtoženca in ali abstinira. Na naslednjo glavno obravnavo bo povabila zdravnico, ki mu je krajši čas pred nesrečo predpisovala metadon - tudi tega so po nesreči našli v njegovi krvi, čeprav se nadomestne terapije ni več udeleževal. Medtem pa bo zagovornik Benjamin Peternelj, kot je napovedal, podal še dodatne dokazne predloge.
