Županijsko sodišče v Šibeniku je izdalo pravnomočno sodbo, s katero je uradno razvezalo zakon para in odločilo, da bo njun mladoletni sin še naprej živel z materjo. Sodišče je očetu strogo prepovedalo osebne stike z otrokom in mu hkrati naložilo plačevanje preživnine v višini 264 evrov na mesec, poroča hrvaški portal Slobodna Dalmacija.
Primer zaznamuje dolgoletno nasilje v družini, številni kazenski postopki in huda odvisnost očeta, ki je v času odločanja sodišča sedel v preiskovalnem zaporu. Iz sodnih dokumentov izhaja, da so družinske težave dosegle vrhunec leta 2022. Oče je takrat fizično napadel soprogo in ji grozil s smrtjo. Žrtev je zapustila skupni dom in nasilje prijavila policiji.
Sodišče je nasilnežu že takrat izreklo prepoved približevanja in komuniciranja z materjo ter otroki. Moški je zaradi različnih kaznivih dejanj v zaporu preživel že od sedem do osem let, proti njemu pa trenutno teče še več kazenskih postopkov. Obtožnice ga bremenijo groženj, neizpolnjevanja sodnih odločb, kršitve otrokovih pravic in povzročitve telesnih poškodb. Prav tako oče ni redno plačeval preživnine in se ni vključeval v skrb za sina. Sistem ga obravnava kot dolgoletnega odvisnika, ki se zdravi že od leta 1998. V preteklosti mu je država že odvzela skrbništvo nad dvema otrokoma iz prejšnjih zvez, saj ni skrbel zanju.
Otrok jasno izrazil željo po življenju z materjo
V sodnem postopku je imelo veliko težo mnenje mladoletnega sina. V pogovoru s strokovnjaki je deček jasno povedal, da želi živeti z materjo, ob kateri se počuti varno in zaščiteno. Prav tako je poudaril, da ne želi imeti nobenih stikov z očetom.
Sodišče je med postopkom preverilo tudi materine življenjske okoliščine. Čeprav se je tudi ona v preteklosti zdravila zaradi odvisnosti, prejema socialno pomoč in krajši čas ni sodelovala s socialno službo, so sodniki ugotovili, da otroku zagotavlja primerne življenjske pogoje in predstavlja stabilnejšega starša.
Zavrnitev zahteve o popolni izključitvi očeta
Najbolj specifičen del presoje pa se nanaša na vprašanje starševske skrbi. Mati je od sodišča zahtevala, da ji podeli pravico, da sama odloča o morebitni spremembi otrokovega imena ter izbiri ali spremembi verske pripadnosti. Sodišče je to zahtevo zavrnilo.
V obrazložitvi so sodniki pojasnili, da kljub nesprejemljivemu ravnanju očeta in dejstvu, da otroka ne sme videvati, zakon ne dopušča njegove popolne izključitve iz odločanja o teh izjemno pomembnih osebnih pravicah. Sodišče je izpostavilo, da mati med postopkom sploh ni dokazala dejanske potrebe po spremembi imena ali vere otroka.
Če bi se takšna potreba v prihodnosti dejansko pojavila in bi oče odrekel soglasje ali pa bi bil nedosegljiv, lahko mati takrat vloži nov zahtevek, o katerem bo znova odločalo sodišče. Višja instanca je materino pritožbo zavrnila in v celoti potrdila prvostopenjsko sodbo.
