
Tehnološka podjetnica Gökçe Güven, ki so jo pri Forbes uvrstili na prestižni seznam "30 pod 30", se sooča z resnimi pravnimi težavami, ki bi lahko trajno zaznamovale njeno prihodnost. 26-letni turški državljanki zaradi obtožb o obsežni prevari, kraji identitete in ponarejanju dokumentov grozi kar 52 let zaporne kazni. Ameriški pravosodni organi ji očitajo, da je s sistematičnim zavajanjem vlagateljev in lažnim prikazovanjem uspešnosti svojega startupa pridobila večmilijonska sredstva.
Güvenova je ustanoviteljica startupa Kalder, ki je bil zagnan leta 2022 in naj bi podjetjem pomagal pri vzpostavitvi programov zvestobe in nagrajevanja. Vlagateljem je obljubljala revolucionarno platformo, ki bi uporabnikom omogočala, da "svoje nagrade pretvorijo v prihodek". Vendar pa tožilci trdijo, da je bila podoba uspešne mlade podjetnice zgolj fasada. Obtožena je, da je z lažnimi trditvami o stanju podjetja, njegovih financah in poslovnih partnerjih vlagatelje oškodovala za sedem milijonov dolarjev.
Dvojno knjigovodstvo in izmišljeni prihodki
Preiskava je razkrila, da je Güvenova potencialnim vlagateljem prikazovala popolnoma izkrivljeno sliko poslovanja. Medtem ko je v predstavitvah zatrjevala, da ima podjetje letne prihodke v višini približno 1,2 do 1,5 milijona dolarjev, so realni prihodki do aprila letos znašali le skromnih 60.000 dolarjev. Da bi prikrila to neskladje, je vodila dvojno knjigovodstvo: eno z realnimi podatki, ki so jih pripravili računovodje za interno uporabo, in drugo z močno napihnjenimi številkami, namenjeno zavajanju investitorjev.
Poleg tega je lagala tudi o bazi strank. Trdila je, da njen startup sodeluje z 28 uglednimi klienti, med katerimi naj bi bila tudi proizvajalec luksuzne čokolade Godiva in Mednarodno združenje za zračni prevoz (IATA). Preiskovalci so ugotovili, da številna navedena podjetja s Kalderom sploh niso imela sklenjene pogodbe, poroča The Telegraph.
Poleg finančne prevare se Güvenova sooča tudi z obtožbami glede goljufije pri pridobivanju vize. Ko ji je potekla študentska viza, je zaprosila za vizo O-1A, ki je rezervirana za posameznike z izjemnimi sposobnostmi. Tožilstvo trdi, da je do tega statusa prišla s pomočjo ponarejenih priporočilnih pisem in lažnih podatkov o uspehu svojega podjetja, s čimer si je nezakonito podaljšala bivanje v ZDA.
Na sodišču v družbi drugih imen s Forbesove lestvice
Pomočnik direktorja FBI James C. Barnacle je ob tem poudaril, da je ustvarila lažno sliko svoje poslovne genialnosti izključno za pridobitev finančne in osebne koristi. Njen primer pa ni osamljen; Güvenova se je na sodišču znašla v družbi drugih razvpitih imen s Forbesove lestvice "30 pod 30", ki so kasneje končali za zapahi. Med njimi sta najbolj znana Sam Bankman-Fried, ustanovitelj propadle borze FTX, in Elizabeth Holmes, ustanoviteljica Theranosa, ki oba prestajata zaporno kazen zaradi prevare.
Poslovni model podjetja Kalder je sicer temeljil na ideji povezovanja manjših trgovcev in športnih klubov prek sistema vračila denarja. Sistem naj bi deloval tako, da bi navijači določenega kluba ob plačilu s kartico pri partnerskem trgovcu (na primer v lokalni kavarni) prejeli povračilo dela kupnine, klub in Kalder pa bi prejela provizijo. Čeprav je ideja na papirju zvenela obetavno, je za dobičkonosnost zahtevala ogromen obseg transakcij in mrežo partnerjev, ki pa je Güvenova v resnici ni uspela vzpostaviti.











