Nejc Strojnik
V Črni na Koroškem se za županski položaj potegujejo trije kandidati. Aktualna županja Romana Lesjak za peti mandat, Dragica Mazej, občinska svetnica, ki je dvanajst let delala tudi v občinski upravi, in občinski svetnik Aleš Praprotnik, ki je za županski položaj kandidiral že leta 2022 in takrat prejel skoraj tretjino glasov. Vsem trem, ki imajo tudi liste za občinski svet, smo zastavili pet vprašanj o razvoju občine, popoplavni obnovi, mladih, turizmu ter okolju in zdravju.
Začeto želi pripeljati do konca
"V najtežjih preizkušnjah sem bila s Črno in Črnjani," je uvodoma dejala Romana Lesjak. Dokončanje popoplavne obnove je ena njenih osrednjih zavez. Med prednostnimi posegi omenja asfaltiranje cest proti Solčavi in na Štenge ter nove prostore za Gorsko reševalno službo Koroške. V načrtih je še center za usposabljanje gorskih reševalcev. Za boljše preprečevanje nesreč in zmanjševanje njihovih posledic bi vzpostavila ruralni digitalni dvojček. Po njenem mora biti občina po sanaciji odpornejša na prihodnje ujme.
Seznam naložb za naslednja štiri leta sega tudi zunaj obnove. Lesjakova napoveduje prizidek Vrtca kralj Matjaž in prenovo šolske kuhinje, optično omrežje po vsej občini, novo trgovino v Rudarjevem in obnovljeno v Žerjavu. Želi dokončati še plezalno steno, pločnike ob regionalni cesti in projekte zelene infrastrukture. Razvoj gospodarstva vidi v dejavnostih, ki temeljijo na znanju, inovacijah in novih tehnologijah. Za take dejavnosti bi uredila prostore storitvenega podjetniškega inkubatorja.
Za stanovanjsko gradnjo našteje več lokacij. V Šmelcu napoveduje enodružinske hiše za ugodni najem, objekt Stara gozdna bi preuredila v stanovanja za mlade, v Rudarjevem pa predvideva nov blok na območju nekdanje čistilne naprave. Na Mrdavsovem bi komunalno uredila parcele. Hkrati navaja pomoč, ki jo občina po njenih besedah že zagotavlja: spodbude ob rojstvu otrok, subvencioniranje prevozov dijakov in študentov, znižano plačilo vrtca ter ugodnosti pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Sem uvršča še nagrade za uspešno zaključen magistrski in doktorski študij, brezplačno uporabo občinskih prostorov in možnosti za prakso, pripravništvo in počitniško delo. "Prav tako bomo nadaljevali vrsto spodbudnih ukrepov za mlade družine, ki jih bomo nadgrajevali, dopolnjevali in dodatno razvijali v skladu s potrebami mladih in njihovih družin." Lesjakova izpostavlja še certifikat Mladim prijazna občina ter možnosti zaposlitve in javnih del, ki jih občina po njenih navedbah že omogoča mladim.
V kraju bi uredila prostore, kjer bi mladi sami sooblikovali program, ter organizirala Festival kulture. Več jih želi vključiti v lokalno odločanje. Med načrti omenja še medgeneracijski center. Na področju turizma predlaga javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino, ki bi povezal ponudnike in prevzel bolj organizirano promocijo. Črno želi razviti v "konkurenčno, trajnostno in prepoznavno butično turistično destinacijo". Poleg elektrifikacije smučišča napoveduje novo vlečnico in brunarico, letno sankališče, kolesarski park Žična, tekaški poligon in drsališče. Načrtuje tudi postajališče za avtodome in povezavo ferate Mučevo s ferato na mežiški strani.
Za obiskovalce bi v središču uredila informacijsko točko Geoparka Karavanke, pridobila znamko Slovenia Green in si prizadevala za status Park Temnega neba v Javorju. Turistično ponudbo bi razširila z dogodki v Kovačevi ulici, novimi vsebinami na Kopalci in v Ubranem parku v Žerjavu ter spominsko sobo Mojmirja Sepeta.
Sanacijske ukrepe zaradi svinca bi nadaljevala v sodelovanju z državo, pri skrbi za zdravje otrok pa z NIJZ. Sklicuje se tudi na dosedanje delovanje občine v gibanju Zdrava mesta. Nadaljevala bi gradnjo sončnih elektrarn na javnih objektih in degradiranih območjih za skupnostno samooskrbo, postopoma uvajala električna vozila za javno rabo in gradila polnilnice. Pri prihodnjih projektih poudarja strokovne podlage, finančno vzdržnost in načelo "ne škoduj bistveno". Svojo povezanost s krajem je strnila z besedami: "Črna ni le kraj, kjer živim, ampak kraj, za katerega živim!"
Najprej končati gradbišča, mladim pomagati do doma
"Največja razvojna priložnost občine v prihodnjih štirih letih ni en sam velik projekt, temveč to, da najprej odgovorno dokončamo vse, kar je že začeto, in da vsak vloženi evro občani tudi zares občutijo v svojem vsakdanu," pa pravi Dragica Mazej. V prvo skupino nalog postavlja sanacijo cest, mostov in javnih objektov, prizidek vrtca ter obnovo šolske kuhinje in jedilnice. Načrtovanje razvoja bi vezala na strategijo za obdobje 2026–2036, sredstva za projekte pa iskala tudi pri državi in na evropskih razpisih. Podprla bi domače podjetnike, obrt in hribovske kmetije.
Veliko pozornosti namenja nadzoru nad obnovitvenimi deli. "Občani imajo pravico vedeti, kaj se obnavlja, koliko stane, kdo je izvajalec in kdaj bo končano." Posebej omenja ceste do odročnejših zaselkov: "Ljudje v odročnejših krajih ne smejo ostati zadnji na vrsti." Občina bi morala po njenem zahtevati spoštovanje rokov in tesno sodelovati z državo, Direkcijo za vode in sosednjimi občinami. Zavzemala bi se za črpanje vseh občini namenjenih sredstev. Pri obnovi vodotokov in prepustov bi upoštevala dolgoročno poplavno varnost, za gasilce in civilno zaščito pa iskala dodatna sredstva. Med prednostne naloge šteje tudi varne šolske poti.
Pomemben se ji zdi program Vrni se domov. Mladim do 30. leta s stalnim prebivališčem v občini bi omogočila nepovratne spodbude za nakup prvega stanovanja ob vrnitvi domov, gradnjo hiše ali obnovo starejšega objekta. Zahtevala bi dejansko bivanje v Črni najmanj pet do osem let. Ob stanovanju želi mladim ponuditi še razlog za zaposlitev: štipendije za poklice, ki jih potrebujejo javni zavodi, občina in domače gospodarstvo, ter povezavo z delodajalci. Na dogodku Nazaj v Črno bi se ti srečevali z mladimi, ki so se odselili.
Za delo na daljavo predlaga občinski coworking center s hitro internetno povezavo. Sodobni načini dela po njenem omogočajo, da "mlademu človeku ni več treba izbirati med kariero in domačim krajem". Uredila bi večnamenski prostor za druženje, učenje, glasbo in ustvarjanje ter prenovila igrišča v Črni in zaselkih. Obstoječe ugodnosti bi ohranila in nadgradila. "Ohranili in nadgradili bomo vse ugodnosti in subvencije za mlade, ki so se v preteklih letih izkazale, ker dobri ukrepi ne smejo biti talec politike."
Turistom bi skušala ponuditi več razlogov za prenočitev. "S skupnimi paketi in digitalno promocijo želimo gostom ponuditi razlog za večdnevno bivanje, ne le enodnevni obisk," pravi. Pred novimi atrakcijami daje prednost povezovanju Olimplina, ferat, smučišča, Gradov kralja Matjaža, olimpijske in rudarske dediščine ter športnih poti. Obiskovalce bi usmerjala tudi k lokalnim gostincem, sobodajalcem, kmetijam in obrtnikom. Uredila bi postajališče za avtodome, izboljšala infrastrukturo ob turističnih točkah in preverila možnosti za obnovo ali novogradnjo brunarice. Ustanovitev zavoda za turizem, šport in kulturo bi najprej preučila; ta bi povezoval ponudnike in društva ter pomagal pri dogodkih in evropskih razpisih.
Za širšo sanacijo onesnaženega okolja bi zahtevala zagotovitev državnih sredstev. Sanirala bi vrtce, igrišča in javne površine, zamenjevala onesnaženo zemljino, asfaltirala makadamske površine in izvajala mokro čiščenje. Podpira redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok, varovalno prehrano in svetovanje družinam. Občane bi obveščala o rezultatih in porabi. Ob tem predlaga odpravljanje izgub pitne vode, energetsko učinkovitejšo javno razsvetljavo, urejene ekološke otoke in pravilno ločevanje odpadkov. Skrb za zdravje povezuje s pomočjo na domu, prevozi do zdravnika in dolgotrajno oskrbo. "Okolje in zdravje nista ločeni temi od razvoja, temveč njegov pogoj," sklene.
Pregled porabe, več občinskih storitev in pomoč družinam
Aleš Praprotnik bi mandat začel s pregledom popoplavne obnove. Preveril bi, kateri projekti so bili uvrščeni med prednostne, kaj je že izvedeno, koliko sredstev je porabljenih in koliko jih ostaja. Zanimalo ga bo tudi, kje se dela ustavljajo. "Pomembno je, da posamezne posege načrtujemo povezano, na ravni celotnega porečja, saj lahko le tako preprečujemo prenašanje poplavnega tveganja z enega območja na drugo območje," pravi. Prav tako ga zanima učinkovitost izvedene zaščite pred poplavami. Okrepil bi civilno zaščito in zagotovil primerne prostore za črnjansko izpostavo Gorske reševalne službe Koroške.
Spremembe napoveduje tudi v občinski upravi. Okrepil bi jo skupaj z režijskim obratom, da bi zmanjšal stroške zunanjih izvajalcev. Vzpostavil bi digitalne občinske storitve, aplikacijo Moja Črna in rubriko Črjan odloča. Zavzema se za večjo internetno pokritost, dodatna parkirišča in sofinanciranje vaških skupnosti. Podpiral bi lokalne podjetnike, med projekti omenja še regijsko zavetišče za živali. Za starejše predlaga prevoze, pomoč pri opravilih in digitalnih storitvah, finančno pomoč ter medgeneracijske dogodke. "Pri vseh naložbah bo ključno, da bodo premišljene, finančno vzdržne in usmerjene v konkretne koristi za občane," poudarja.
V občinskih proračunih po njegovih navedbah že več let ostajajo stanovanjski projekti v Spodnjem Javorju, Rudarjevem in Žerjavu oziroma na Mrdavsovem. Zdaj bi si prizadeval za njihovo izvedbo in poiskal dodatne lokacije. "Aktivno bomo pristopili k temu, da projekti ne bodo zgolj umeščeni v proračun občine, ampak bodo tudi realizirani," napoveduje. Širitev vrtca ocenjuje kot koristno naložbo, družinam pa ponuja še neposredne razbremenitve: nižje plačilo vrtca, brezplačen plavalni tečaj za predšolske otroke, šolske torbe za prvošolce in zvezke za osnovnošolce. Finančno bi podpiral dijake in študente.
Za otroke in mlade bi obnovil obstoječa igrišča in uredil nova, tudi v zaselkih, dodal igrala pri vrtcu in otroški zipline. Poskrbel bi za šolske prevoze v zaselkih in umiritev prometa ob šoli. Mladim bi zagotovil prostor, financiral aktivnosti in organiziral dogodke. Svoj pristop povzema z besedami: "Črno bomo naredili privlačnejšo za mlade predvsem tako, da bomo povezali možnost dostopnega bivanja in kakovostno vsakdanje življenje."
Turizem bi razvijal brez množičnega obiska. "Ob tem izključujemo masovni turizem," poudarja. Najprej bi posodobil turistično pisarno, zagotovil ažurne informacije in prilagodil njen delovni čas obiskovalcem. Oživil bi Turistični teden, praznični december in smučišče ter nadgradil Gradove kralja Matjaža in Srečanje državnikov pri Najevski lipi. Ponudbo bi dopolnil z izposojo električnih koles, paintballom, igriščem za padel, fitnesom in fotografskim kotičkom Photolandia. Podpiral bi zasebne pobude, denimo glamping.
Odlok o sanaciji iz leta 2025 po njegovem zajema območja vrtcev, šol in javnih igrišč, ne pa celotne problematike težkih kovin. Prizadeval bi si za širšo zakonsko podlago za sanacijo in nadaljeval ozaveščanje prebivalcev o preprečevanju vnosa svinca v telo. Onesnaženost povezuje tudi s poplavami. "Ker so poplave v letu 2023 razširile območja onesnaženosti zemljine s težkimi kovinami, bomo pri obnovi po poplavah zahtevali, da se okoljska tveganja upoštevajo že pri načrtovanju in izvedbi del, ne šele po zaključku obnove."
