Petra Lesjak Tušek
Potem ko je državni zbor sprejel zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, po katerem bodo ta podjetja lahko v letih 2026-2028 dobila državno pomoč za znižanje stroškov za električno energijo, so odzivi v glavnem pozitivni. Hkrati za Skupino SIJ po prvotnih odpravljenih omejitvah in tudi poudarkih iz sindikata SKEI o nujnosti pomoči in ohranjanju delovnih mest ovire še niso povsem odpravljene. To so izpostavili na tudi na sestanku v SIJ Metalu Ravne ob vladnem obisku koroške regije. SIJ Metal sta obiskala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in minister za delo Luka Mesec v zvezi s shemo skrajšanega delovnega časa, saj je vanjo v tej jeklarski družbi zajeta glavnina delavcev.
Okoli šest do sedem milijonov za SIJ
Da je sprejem zakona ciljno usmerjen, začasen in pogojen državni ukrep, namenjen delu slovenskega gospodarstva, ki je zaradi objektivno previsokih cen električne energije in hude izpostavljenosti mednarodni konkurenci v zadnjih letih pod močnimi pritiski, je že ob sprejetju zakonu poudaril minister Kumer. Subvencije so predvidene za leta 2026, 2027 in 2028. Do pomoči bodo upravičena podjetja, pri katerih delež stroškov za električno energijo, vključno z dajatvami, presega pet odstotkov njihove dodane vrednosti, letno porabijo vsaj 15 gigavatnih ur električne energije in za električno energijo, brez dajatev, plačujejo vsaj 50 evrov na megavatno uro. Subvencijo bodo lahko dobila za največ polovico porabljene električne energije, spodbuda na enoto porabljene energije pa ne bo smela presegati polovice referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto.
Prejemniki pomoči bodo morali vsaj polovico prejetega zneska spodbud investirati med drugim v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, baterijske hranilnike, ukrepe za povečanje prožnosti pri odjemu električne energije, energetsko učinkovitost, proizvodnjo obnovljivega ali nizkoogljičnega vodika ali drugih zelenih goriv v elektrifikacijo, s katerimi se bo zmanjšala poraba fosilnih energentov. Višino spodbude in obseg razpoložljivih sredstev bo za posamezno leto določila vlada. Po ocenah bo potrebnih okoli 30 milijonov evrov letno oziroma skupno okoli sto milijonov, sredstva bosta zagotavljala oba državna stebra proizvodnje električne energije, Holding Slovenske elektrarne in Gen energija. SIj bi po ocenah prejel med šest in sedem milijonov evrov.
"Slovenija mora pomagati svojim šampionom," je po sprejemu zakona dejal Kumer. Ponovil je, da bodo z zakonom zaščitili delovna mesta, hkrati pa nadaljevali pospešena vlaganja v energetski prehod. V zakonu pa je po poprejšnjih popravkih ostalo še določilo, da mora upravičenec, ki prejme spodbudo po tem zakonu, ostati lastnik naložbe, v katero je investiral, še najmanj pet let po njenem dokončanju. SIJ se torej lahko prijavi za pomoč, a bi se v primeru spremembe v lastniški strukturi, torej prodaje, ki je verjetna, lahko zgodilo, da bi morale družbe denar vračati.
Kumer je po obisku v Metalu na Ravnah na vprašanje glede tega določila odgovoril, da so pri tem skupaj z GZS in skladno s skupino, ki pomaga pri prestrukturiranju, upoštevali tudi, da bo določba vendarle šla skozi omejitve pri pomočeh Evropske komisije. "Menimo, da je določilo zdaj uravnoteženo, moramo dobili zeleno luč komisije, a mislim, da bo tudi to šlo čez, a moramo ta napor še opraviti."
"Pomagamo, da ne bi izgubljali delovnih mest"
Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da "vlada pošilja jasno sporočilo, da na noben način ne bo dopustila, da to podjetje propade. Delovna mesta rešujemo, tudi s shemo za skrajšani subvencionirani delovni čas ob izgubljenih naročilih, kar trenutno v SIJ Metalu velja za 770 zaposlenih. S tem pomagamo, da v kraju, eksistenčno odvisnem od SIJ-a, ne bi izgubljali delovnih mest," je poudaril in izpostavil tudi uvedbo carine na ameriškem trgu, ki še poslabšujejo položaj podjetja.
Glavni direktor SIJ Metala Ravne Jernej Močnik je bil zadovoljen z obiskom ministrov in popotnico podpornih shem, ki je za Metal zelo pomembna. "Potrebujemo konkurenčne pogoje, pokazali smo, zakaj smo dobri, konkurenčni v svetu, kako smo inovativni, zeleni, koliko prispevamo k trajnosti, krožnemu gospodarstvu. Kljub zaostrenim razmeram sem zdaj dobil kanček optimizma," je dejal. Dodal je še, da so ministroma ponazorili tudi, kaj pomenijo ukrepi v konkretnih številkah in tudi izpostavil podpore v drugih državah, ki si jih še želijo, da bi bili bolj konkurenčni v celotni kovinskopredelovalni industriji v Sloveniji.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je sicer o zakonu že ob sprejetju izpostavila, da so si močno prizadevali za sprejem. "Energetsko intenzivna industrija ima že od energetske krize več problemov kot ostala industrija," je pojasnila in dodala, da so se podjetja soočala z nekonkurenčnim položajem tako znotraj Evrope kot na globalnem trgu. Da je pomoč države dobrodošla, je dodal tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar. Tudi on je opozoril na problematiko konkurenčnosti podjetij v panogi. "Slovenska in evropska podjetja predvsem zaradi prekinitve dobav ruskega plina kupujejo plin po neprimerno višji ceni," je dejal.
