Na spokojnem gozdnem pokopališču v kraju Markelfingen, nedaleč od mesta Konstanz ob Bodenskem jezeru v Nemčiji, smo se ob petju ptic v krogu njegove družine, žene Beate in hčerk, vnukov, obeh bratov, sorodnikov, prijateljev in političnih sopotnikov iz stranke CDU/CSU, na čelu z bodočim novim nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, poslovili od spoštovanega Hans-Petra Repnika.
Hans-Peter je bil sin Vinka Repnika, rojenega na Muti, ki je bil v času druge svetovne vojne v nemški vojski na vzhodni fronti hudo ranjen. Po okrevanju v bolnišnici v kraju Konstanz je bil premeščen v oskrbo na eno izmed domačij v kraju Radolfzell, ki je bila znana po kovaških izdelkih. Po okrevanju se je Vinko kmalu spoprijel z delom v kovačiji, saj je bil po poklicu kovač. Zaradi delavnosti in svoje skromnosti so ga domači sprejeli v svoj družinski krog, nakar se je zgodila ljubezen z domačo hčerko. Iz te ljubezni so se rodili štirje sinovi, med katerimi je bil leta 1947 rojen Hans-Peter Repnik.
Po osnovni šoli, gimnaziji in služenju vojaškega roka se je Hans-Peter Repnik leta 1968 vpisal na študij prava v Freiburg s ciljem postati odvetnik. V času študija je spoznal svojega dolgoletnega tesnega prijatelja Wolfganga Schäubleja, ki je bil kasneje eden izmed najbolj prodornih finančnih ministrov Kohlove vlade. Hans-Peter se je Schäubleju pridružil pri mladinski organizaciji CDU, kateri je Hans-Peter predsedoval od leta 1973 naprej. Nato pa je Hans-Peter Repnik leta 1980 doživel prvi politični preboj, ko je presenetljivo prevzel vodenje CDU v volilnem okrožju Konstanz.
S tem se je začela njegova zelo uspešna politična kariera, ko je kar 25 let v nemškem zveznem parlamentu bundestagu zastopal volilno okrožje Konstanz. V bundestag je bil izvoljen kar sedemkrat zapored, pri čemer je zaradi velikega števila glasov vedno prejel neposredni mandat (leta 1983 je prejel 65,2 odstotka vseh glasov volivcev). Njegova politična kariera je bila ves čas povezana z delovanjem v okviru frakcije CDU/CSU, pri čemer je med drugim zasedal funkcijo sekretarja frakcije v bundestagu ter bil leta 1989 s strani kanclerja Kohla imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarsko sodelovanje. V svoji politični karieri je med drugim zajtrkoval z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, se srečal in se na štiri oči pogovarjal z Nelsonom Mandelo, se pogajal z Jaserjem Arafatom in osebno spoznal mater Terezijo.
V začetku 90. let sem ga imel priliko prvič osebno spoznati na domačiji njegovega očeta na Muti v Bistriškem jarku, in sicer skupaj s takratnim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Ta sestanek, ki je potekal na "štiri oči", je bil eden ključnih trenutkov za vzpostavitev neposredne komunikacije Slovenije s takratnim nemškim kanclerjem Kohlom, kar je odločilno pripomoglo h kasnejšemu priznanju Slovenije s strani Nemčije in ostalih zahodnih zaveznic. Tudi iz tega razloga je Hans-Peter Repnik leta 1996 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: "za zasluge v dobro Sloveniji, za njen razvoj in napredek in še posebej za njeno mednarodno uveljavljanje".
Sicer pa je bil Hans-Peter Repnik velik svetovljan, z visokimi etičnimi načeli in vrednotami. Slednje mi je v več kot treh desetletjih najinega prijateljstva vedno izpostavljal kot vodilo vsakega poštenega politika, ki mora služiti ljudem in narodu. V času mojega županovanja na Muti se je vedno rad oglasil na občini, kjer so ga zanimali predvsem razvojni projekti občine, katerih se je vedno iskreno veselil. Občina Muta mu je ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije leta 2012 podelila naziv častnega občana za njegov izjemen prispevek pri gospodarskem razvoju občine in spodbujanju podjetništva.
Hans-Peter Repnik ni bil cenjen samo kot politik, bil je cenjen tudi kot človek, ki je znal s svojo iskrenostjo, predvsem pa s srčnostjo, nagovoriti prav vsakogar in ga opogumljati z odločnostjo. S svojimi bogatimi političnimi in življenjskimi izkušnjami je z veliko mero občutka prepoznal trenutke vzponov, pa tudi padcev, ki jih je znal s preudarnostjo, predvsem pa z optimizmom, usmeriti v delo za dobrobit ljudi.
Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili visoki predstavniki družbenega in političnega življenja v Nemčiji, dežele Baden-Württemberg in okrožja Konstanz, je župnik v grob Hans-Petra Repnika simbolično stresel slovensko zemljo, ki so jo iz rojstne domačije njegovega očeta Vinka na Muti pripeljali njegovi sorodniki. Po žalnem nagovoru njegovega vnuka Felixa je zadonela še Avsenikova pesem Tam kjer murke cveto, ki mu je bila posebej ljuba.
Tako kot je v svoji pridigi dejal župnik, lahko ob smrti Hans-Petra Repnika žalujemo, ne smemo pa biti žalostni, saj je sklenil zelo uspešno in z dobroto zaznamovano življenjsko pot. Njegov vedno nasmejan obraz, prežet z veliko odgovornosti in optimizma, bomo ohranili v spominu vsi, ki smo ga poznali in bili del njegove nadvse uspešne poti, ter se ga hkrati spominjali kot velikega in plemenitega človeka.
