Nejc Strojnik
Slovenjgraški župan Tilen Klugler je pripravil sprejem za mladega judoista Aleksa Krivca, ki se je iz Ekvadorja vrnil z bronasto medaljo s kadetskega svetovnega prvenstva. Pred tem je postal še evropski prvak, zato se je za dijakom Srednje ekonomske šole Slovenj Gradec, ki bo kmalu začel tretji letnik, končalo izjemno uspešno kadetsko obdobje. Na svetovnem prvenstvu je imel pet borb, štiri je dobil, ustavil ga je le poraz v četrtfinalu. "Veliko truda je šlo v to. Se je pa poplačalo. Res dober občutek je bil, ko sem zmagal borbo za tretje mesto," je strnil Krivec. Začetek prvenstva po lastnih besedah ni bil idealen. "Prvi dve borbi sem zmagal, čeprav nisem pokazal najboljše predstave. V četrtfinalu sem izgubil proti Rusu. Dobro sem se boril, ampak ena napaka me je stala zmage. Potem sem se resetiral, cilj je bila bronasta medalja." V repasažu je premagal Brazilca, nato pa ga je v odločilni borbi za odličje čakal Japonec Koki Umeno.
Prav zadnje sekunde dvoboja z Japoncem so mu ostale najbolj v spominu. Umena je ujel v končni prijem, po 20 sekundah zadržanja pa je sledil ippon in bronasta medalja. "To so bili najboljši občutki," je dejal. V glavi takrat ni bilo prostora za veliko razmišljanja. "Samo da ga držim do konca, da se mi slučajno ne reši." Na svetovno prvenstvo je sicer odpotoval kot evropski prvak in prvi nosilec svoje kategorije, zato se pričakovanjem ni mogel povsem izogniti. "Malo pritiska je bilo. Vsi so veliko pričakovali od mene, jaz pa sem skušal to odmisliti. Hotel sem se boriti tako kot na evropskem prvenstvu in pokazati, kaj znam," je pojasnil. Posebej pomembna je bila zanj sposobnost, da po porazu v četrtfinalu prvenstva ni odpisal. Na sprejemu je omenil tudi primer drugega tekmovalca, ki ga je poraz povsem vrgel iz tira. Sam se je skušal osredotočiti le na naslednjo borbo. "Če si psihično pripravljen, se mi zdi, da imaš kar precej več možnosti, da zmagaš. Veliko naredi psiha, pri judu in tudi pri drugih športih."
Ko odloča glava
V Ekvadorju je bil z njim ob tatamiju trener Aljaž Gostenčnik. Ta je ocenil, da Krivec na začetku ni deloval tako suvereno kot nekaj tednov prej na evropskem prvenstvu. Pot, časovna razlika, novo okolje in visoka vlažnost so po njegovem naredili svoje. "Začela sva nekoliko skromno, malo zadržano, potem pa se je razboril. Proti vsakemu nasprotniku se je zelo dobro boril. Vedno smo naredili taktiko in načrt," je opisal Gostenčnik. Tudi v izgubljenem četrtfinalu je videl priložnost za več. "Del borbe je bil boljši, potem pa se je zgodila majhna napaka. V judu je hitro dovolj ena in nasprotnik te kaznuje." Bronasta medalja je dobila še dodatno težo zaradi nasprotnika v zadnji borbi. "Mislim, da ni kaj slajšega, kot za odličje premagati nasprotnika z Japonske, iz zibelke juda," je pripomnil trener. Kaj pa njegovega varovanca loči od sotekmovalcev? "Vztrajnost. Kondicijsko je zelo dobro pripravljen in dela, dela, dela. Ne ustavlja se."
Krivec je judo začel trenirati v prvem razredu osnovne šole. Sprva je šlo za dva treninga na teden in bolj za hobi, okoli šestega razreda pa je vse skupaj postalo precej resnejše. Danes so treningi prilagojeni šoli, pogosto začne že zjutraj, nato ga čaka še popoldanski trening, na pripravah pa trenirajo tudi trikrat na dan. "Velikokrat sem po treningu še ostajal in sam delal. Drugače je težko narediti kakšen korak več," je dodal. Del kondicije si je nabiral tudi precej daleč od tatamija. Iz Selovca se je s kolesom vozil na treninge v Šentjanž, v eno smer okoli sedem kilometrov. Navzdol je potreboval dobrih 20 minut, nazaj v hrib skoraj 50. Sam pri svojem judu precej poudarja tudi samozavest. "Vedno sem verjel vase. Ni pomembno, kdo je nasproti. Ko grem v borbo, mislim, da sem boljši in da ga lahko premagam. Drugače je skoraj brez zveze, da greš na blazino." Ob tem hitro pristavi, da skuša ostati skromen. "Nočem se nekaj metati ven in govoriti, kako sem dober. Sam pri sebi pa moram verjeti. Ta mentaliteta mi je že večkrat pomagala, sploh v težkih borbah. Ko pride golden score in traja borba še nekaj minut, je velikokrat pomembneje, kdo je močnejši v glavi."
Koroška judo družina
Pomemben del njegovega razvoja je okolje slovenjgraškega judo kluba. Ruslan Yankovskyy je ob sprejemu poudaril, da dva velika rezultata v isti sezoni težko pripišeš naključju. "To je odraz dela. Tak rezultat ni spontan. Če zmagaš enkrat, lahko kdo reče, da je slučajnost, dvakrat pa slučajno ne moreš zmagati." Izpostavil je trenerje, sotekmovalce in sparing partnerje, med njimi tudi starejšega Naceta Herkoviča, s katerim Krivec veliko trenira. "Pri nas je vse povezano, vsi trenerji, vsi športniki. Cela koroška judo družina dela na tem," je poudaril Yankovskyy. Pri Krivcu posebej ceni pogum. "Redko najdeš tako hrabrega športnika, ki se ničesar ne boji. Ampak morate vedeti, da je bila medalja pred nekaj dnevi, zdaj gremo naprej. Prihajajo mladinci, člani. Fant ima zelo visoke ambicije."
Župan Tilen Klugler je ob sprejemu izpostavil tudi vlogo okolja, v katerem Krivec trenira in odrašča kot športnik. "Športniki so največji ambasadorji našega mesta in naše države. Izjemno sem ponosen in počaščen, da je član našega judo kluba Aleks Krivec dosegel ta zavidljiv rezultat," je dejal. Ob tem je spomnil na močno judo tradicijo v mestu: "Pokazal je, da je judo doma tu v Slovenj Gradcu in da ni Slovenj Gradca brez juda, kakor tudi ni juda brez našega Slovenj Gradca." Zahvalil se je tudi trenerjem, klubskim delavcem in vsem, ki mladim športnikom omogočajo dobre pogoje za delo ter jih spremljajo na poti do vrhunskih rezultatov.
Za Krivca se zdaj končuje kadetsko obdobje. Po krajšem odmoru se seli med mladince in v kategorijo do 90 kilogramov, postopoma pa želi nabirati izkušnje tudi med člani. "Fajn je že imeti čim več kilogramov, ampak če jih nimaš, tudi ni tako hudo. Lahko si malo hitrejši. Pri judu moč ni vse," je pripomnil. Olimpijske igre so v pogovorih že prisotne, čeprav v ekipi ostajajo previdni. "Želja vsakega športnika so olimpijske igre. Takšni rezultati so zelo dober začetek, ampak korak za korakom, počasi," razmišlja trener Aljaž Gostenčnik. Podobnega mnenja je tudi glavni akter: "Delati rezultate naprej v mladinski konkurenci, potem pa pri članih, da si tudi tam ustvarim ime. Pa lepo počasi do najvišjega odra." A po bronasti kolajni na svetovnem prvenstvu si bo vendarle privoščil nekaj počitka. "Pavza. Počitnice," se je nasmehnil.
