Nejc Strojnik
Potem ko se je zaradi zapletov z materialom zavlekla že prva faza obnove Mestnega stadiona Ravne, po načrtih ne poteka niti druga. Obnova atletske steze in ureditev razsvetljave bi morali biti po pogodbi zaključeni do 10. avgusta, izvajalec, podjetje FS Group iz Doba, pa je zdaj občino zaprosil za podaljšanje roka vse do 15. decembra. Novi datum še ni potrjen, saj postopek formalne spremembe pogodbenega roka še poteka.
Še aprila, ko smo poročali o zaključevanju prve faze obnove stadiona, so na ravenski občini ocenjevali, da je terminski načrt nadaljnjih del realen in dosegljiv, če ne bo nepredvidenih okoliščin. In ravno to se je zgodilo. Ko so izvajalci odprli staro atletsko površino, je ta pokazala pravi obraz, zapletlo pa se je tudi pri temeljenju nove stadionske razsvetljave. "Po odstranitvi obstoječih slojev se je med drugim izkazalo, da je obstoječa asfaltna podlaga pod atletsko površino bistveno slabša od pričakovane in na posameznih mestih neustrezna za neposredno izvedbo predvidenega sistema nove atletske steze," pojasnjujejo v uradu župana Tomaža Rožena. Zaradi tega so morali predvideno tehnično rešitev spremeniti in jo prilagoditi dejanskemu stanju na terenu.
Druga faza sicer obsega obnovo 400-metrske atletske steze s šestimi progami, ureditev odvodnjavanja in novo razsvetljavo. Investicija je glede na pogodbo vredna 1,03 milijona evrov. Obnovili naj bi približno 5700 kvadratnih metrov sintetične površine, ob igrišču pa postavili štiri več kot 26 metrov visoke stebre z novimi reflektorji.
Pod zemljo jih je pričakalo več presenečenj
Pri sami stezi je glavno težavo predstavljala dotrajana asfaltna podlaga, še več prilagajanja pa je bilo potrebnega pri razsvetljavi. Na območju pod Poseko so med izvedbo naleteli na vodo in zelo sipak prodnat material, zaradi česar je bilo treba spreminjati mikrolokacije oziroma način izvedbe posameznih temeljev. Na mestih, kjer so bili predvideni posegi, so odkrili obstoječe betonske in pasovne temelje ter elektro in druge infrastrukturne vode, ki v projektni dokumentaciji niso bili evidentirani. Posamezne trase in temelje je bilo zato treba prilagajati, nove rešitve pa sproti usklajevati s projektantom in strokovnim nadzorom.
Med gradnjo se je pokazalo tudi, da bo treba prestaviti lokacijo prižigališča razsvetljave, prilagoditi oziroma prestaviti posamezne vode, spremeniti nekatere trase odvodnjavanja in zamenjati dodatne robnike. Zaradi starega pasovnega temelja so morali prestaviti tudi kanaleto, urediti nove in prižigališče prestaviti k enemu od stebrov. "Vse navedene spremembe so vplivale na tehnologijo izvedbe, količino in vrsto del, naročilo materialov ter predvsem na zaporedje posameznih faz," pravijo na občini.
Prav vrstni red del je eden od razlogov, da se je projekt dodatno zavlekel. Težka mehanizacija, potrebna pri postavljanju razsvetljave, namreč onemogoča, da bi hkrati zaključevali novo atletsko površino. "Dela na razsvetljavi in atletski stezi zaradi dostopa težke mehanizacije v pomembnem delu tudi niso mogla potekati vzporedno, temveč zaporedno," pojasnjujejo. To pomeni, da je treba z zaključnimi sloji atletske steze počakati, dokler niso končani posegi, pri katerih bi lahko novo površino poškodovali. Na občini prav zato poudarjajo, da lovljenje roka na račun kakovosti ne bi bilo smiselno.
Šele decembra?
Pogodbeni rok je medtem že zdavnaj mimo. Dela bi morala biti zaključena 10. avgusta, izvajalec pa je zdaj predlagal podaljšanje vse do sredine decembra. "Izvajalec je naročniku podal obrazloženo zahtevo za podaljšanje roka do 15. decembra 2026. Postopek formalne ureditve spremembe pogodbenega roka še poteka," odgovarjajo na občini. Če bo novi rok potrjen, bo druga faza zaključena več kot štiri mesece pozneje, kot je bilo določeno v pogodbi. Na občini ob tem pravijo, da skupaj z izvajalcem, nadzorom in projektantom spremljajo dinamiko del in si prizadevajo, da bi bila ta končana čim prej.
Ob vsem naštetem pa se odpira še drugo pomembno vprašanje, to je cena. Slabša podlaga od predvidene, prilagajanje temeljev, prestavljanje vodov, nove kanalete in dodatna gradbena dela pomenijo, da obseg posegov ni več povsem enak tistemu, ki je bil predviden ob podpisu pogodbe. Na občini glede tega pravijo, da sama zamuda še ne pomeni avtomatične podražitve. "Morebitna sprememba pogodbene vrednosti je lahko povezana izključno z dejansko potrebnimi dodatnimi oziroma spremenjenimi deli, ki so posledica ugotovljenega stanja na objektu in sprememb projektnih rešitev, ne pa s samim časovnim podaljšanjem." Koliko dodatnih oziroma spremenjenih del bo na koncu tudi obračunanih in ali bo zaradi njih končna vrednost projekta višja, za zdaj torej še ni jasno.
Kaj pa pogodbena kazen?
Ker izvajalec prvotnega roka ni dosegel, smo občino vprašali tudi, ali bo uveljavljala pogodbeno kazen. Kot pojasnjujejo, se lahko pogodbena kazen uveljavlja za zamudo, za katero je odgovoren izvajalec, v konkretnem primeru pa so po njihovih navedbah pomembne dokumentirane nepredvidene okoliščine na gradbišču in posledične spremembe projektnih rešitev. Ali bo občina kazen zahtevala, bo tako očitno odvisno od tega, kako bo ob koncu projekta razmejena odgovornost za posamezne zamike.
Če je dobra novica za nogometaše ta, da je nogometni del stadiona po prvi fazi znova v uporabi, pa posledice dolgotrajne obnove še vedno občutijo predvsem atleti. "Izvajanje investicije vpliva predvsem na uporabnike atletskih površin, zato je treba treninge in druge aktivnosti začasno prilagajati razpoložljivim športnim površinam." Ob tem dodajajo, da se zavedajo nevšečnosti za klube in športnike, vendar zaključnih slojev atletske steze ne želijo izvesti, dokler niso končana vsa dela, ki bi novo površino lahko poškodovala.
