Ideja dogodka Pod dežniki je preprosta, vendar povezana z bogato preteklostjo ulice. Predsednica Četrtne skupnosti Trg Maja Ocepek je povedala, da želijo predvsem oživiti staro mestno jedro. ''Pomembno nam je, da se družimo v našem starem mestnem jedru v Trgu in da obudimo spomin na našo ulico, ki je bila v preteklosti zelo promenadna.''
Poseben poudarek so letos namenili tudi klobukom. Družina Ocepek je pripravila fotografiranje obiskovalcev z nenavadnimi pokrivali. Idejo so povezali z ravensko grajsko zgodovino. ''Vemo, da sta na Ravnah še vedno dva gradova. Pred davnimi časi so tu živeli tudi grajske dame in gospodje in zagotovo so nosili fine klobučke in obleke. Rekli smo, poskusimo se vsaj delček prestaviti v tiste čase,'' je pojasnila Ocepek.
Na ulici so se predstavili številni lokalni ponudniki in društva, potekale so ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, obiskovalci pa so lahko poskrbeli tudi za okrepčilo. Po besedah Borisa Kotnika, člana Četrtne skupnosti Trg, je bila ulica dobro obiskana. ''Vsako leto je več ljudi, saj so se zdaj že navadili, da postaja ta dogodek neke vrste tradicija in je danes kar polna ulica.'' Kotnik je poudaril, da so sodelujočih ponudnikov povabili veliko, pri čemer je bila vsa ponudba na dogodku za obiskovalce brezplačna, financiranje pa sta zagotovili četrtna skupnost in občina.
Pomemben del dogodka je bilo tudi ustvarjanje. Poleg mnogih ponudnikov so sodelovale tudi Dečve z Raven, lokalna skupina deklet in žena, ki se redno odziva na povabila k sodelovanju. Pripravile so ustvarjalne delavnice za otroke, na katerih so izdelovali različne okraske in okraševali drevo. Kot so povedale Marija Tratnik, Lidija Klep in Ema Vožič, želijo otrokom ponuditi predvsem umetniške in ustvarjalne vsebine.
Časi se spreminjajo
Dogodek je imel izrazito zgodovinsko noto. Jože Prednik, častni občan Ravene, se je ob obisku Partizanske ulice spominjal časa, ko je bila ta precej drugačna. V njej je bilo veliko obrtnikov – med drugim dva frizerja, pekarna, dva čevljarja, dva krojača, tapetnik, kovinarska delavnica, šivilja, trgovina z železnino in radijski servis. ''Vse te obrti so bile po Partizanski cesti. Časi se spreminjajo, prišle so velike trgovine, te male trgovine pa so ugasnile.'' Prednik je ob tem pohvalil prizadevanja četrtne skupnosti, da bi ulico ponovno oživili. Spomnil je tudi na vogelne kamne, ki so del zgodovine te ulice, a so še vedno vidni na nekaterih stavbah in so nekoč ščitili vogale hiš pred vozovi.
Župan Tomaž Rožen je poudaril, da občina četrtni skupnosti pomaga predvsem finančno, pri organizaciji in potrebni dokumentaciji, da lahko Četrtna skupnost Trg povabi vse deležnike, vse nastopajoče, ki jih je danes več kot 10. ''Na tak način skupaj s skupnimi močmi oživimo Trg.'' Po njegovem mnenju so takšni dogodki vse pomembnejši, saj se ljudje danes manj družijo kot nekoč. Prav zato so prireditve, ki povezujejo različne generacije in vabijo ljudi iz domov v skupni prostor, pomemben del življenja lokalne skupnosti.
Rožen je pojasnil, da dežnike na Partizanski ulici postavljajo že kar nekaj let. ''Namen tega dogodka je, da povabimo vse, ki so se pripravljeni tukaj predstaviti svojim sokrajanom bodisi z glasbenimi, likovnimi in drugimi kulinaričnimi točkami, tako da res oživimo to mestno jedro, vsaj za ta popoldan. Hkrati pa takšni dogodki potekajo večkrat na leto, ne samo okoli ravenjskih dni, česar smo zelo veseli na občini.''
Kamor se ljudje radi vračajo
Med obiskovalci je bil tudi Cveto Štefanič, predsednik Turističnega društva Slovenske Konjice, ki je na Ravne prišel na povabilo prijateljev. Dogodek ga je posebej pritegnil zaradi njegovega medgeneracijskega značaja. Dežnik je označil za simbol, ki združuje ljudi, obenem pa pohvalil dejstvo, da na majhnem prostoru nastopajo in sodelujejo različne generacije. Po njegovem mnenju so prav povezovanje, prijateljstva in medgeneracijsko sodelovanje ena najpomembnejših vrednosti takšnih dogodkov.
Dogodek Pod dežniki tako ni bil zgolj še en spremljevalni dogodek Ravenskih dni. Partizanska ulica je za nekaj ur postala prostor srečevanja sedanjosti in preteklosti – med spomini na nekdanjo obrtniško ulico, lokalnimi ponudniki, ustvarjalnimi delavnicami, glasbo in druženjem. Kot poudarja Maja Ocepek, pa se dogajanje na ulici s tem ne končuje. Četrtna skupnost Trg že načrtuje jesenske dogodke ob Tednu otroka, tradicionalni ''rpičev zos'' in kasneje še prihod Božička na ulico. To je samo še en dokaz, da Partizanska ulica znova dobiva svoj utrip ter postaja prostor, kamor se ljudje radi vračajo in kjer se srečujejo preteklost, sedanjost in prihodnost Raven.
