Ob odprtju razstave je astrofotograf Jože Lešnik v Stripoteki Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika obiskovalcem, med njimi dijakom 1. letnika Gimnazije Ravne na Koroškem, predstavil svoje delo in jih popeljal v svet astrofotografije. S fotografijami in pripovedjo jim je približal vesolje, ki je osrednji motiv njegovega ustvarjanja in tudi rdeča nit razstave – pogled onkraj meja vsakdanjega, v brezmejni prostor, ki se razprostira nad nami. ''Danes sem pripravil potovanje po vesolju, ker je dobro, da smo ljudje prizemljeni, po drugi strani pa je čas, da se zazremo v nebo in razširimo svoje obzorje,'' je povedal Lešnik. Po njegovem mnenju smo ljudje preveč obremenjeni z vsakdanom in predvsem z nenehnim tokom informacij, ki so lahko tudi napačne. Pogled v nebo pa ponuja drugačno perspektivo – prostor, v katerem ni omejitev in kjer lahko človek za trenutek pozabi na vsakodnevni vrvež.
Prav ta občutek brezmejnosti je tisto, kar ga pri astrofotografiji najbolj navdušuje. Fotografije namreč ne prikazujejo le lepih podob vesolja, temveč svetlobo, ki je do nas potovala izjemno dolgo. ''Pogled v vesolje je pogled v daljno preteklost in ko ujamem takšen trenutek, se mi zdi veličastno, da ga lahko potem tudi delim z drugimi ljudmi,'' dodaja. Toda do trenutka, ko se podoba pojavi na fotografiji, kot jo lahko vidimo na razstavi, je pot zelo dolga. Za eno samo fotografijo je potrebnih vsaj 10 ur fotografiranja, pri zahtevnejših motivih pa lahko snemanje poteka več noči. Objekt je treba namreč najprej poiskati, nato pa ga ves čas natančno spremljati, saj se nebesna telesa zaradi vrtenja navidezno nenehno premikajo. ''V vesolju ni nič pri miru, vse se giblje,'' pojasnjuje. Zato astrofotografija zahteva veliko potrpežljivosti. Ni dovolj le pritisniti sprožilca in počakati na dober posnetek. Fotografiranje je le prvi del procesa, za njim sledita še obdelava in sestavljanje končne fotografije.
''Pogled v vesolje je pogled v daljno preteklost"
''Preplet znanosti, umetnosti in potrpežljivosti''
Pri svojem delu uporablja teleskop in posebno astronomsko kamero, ki omogoča zajem svetlobe v širšem spektru, zato je tehnika povsem drugačna od klasičnega fotografiranja. Z astrofotografijo se je intenzivneje začel ukvarjati v času covida, pred tem pa je dolga leta fotografiral. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na oddaljene objekte globokega vesolja, kot so meglice in galaksije, saj fotografiranje planetov zahteva drugačen pristop ter zmogljivejše in dražje teleskope. Poseben izziv so njihove barve, ki so povezane s svetlobo in spektri različnih elementov. Šele z obdelavo se razkrijejo najprej obrisi, barve in nato podrobnosti. Prav v tem procesu, ko se po urah dela na zaslonu pokaže nekaj, česar s prostim očesom ne moremo videti, vidi čar astrofotografije. ''To je neka nagrada za delo in trud, ki ga vložiš,'' pravi Lešnik.
Razstava je nastala v okviru razstavne dejavnosti Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Kot pojasnjuje bibliotekarka Simona Šuler Pandev, so prostore Stripoteke in mladinske sobe začeli uporabljati tudi kot manjša razstavišča. Pomemben del njihovega programa je povezovanje z mladimi, pri čemer sodelujejo tudi z Gimnazijo Ravne in mentorico fotokrožka Sonjo Buhvald, ki fotografski krožek na gimnaziji vodi že 20. leto. ''V knjižnici so se odprli manjši razstavni prostori, kjer lahko povabimo k ogledu fotografij tudi zunanji širši svet,'' pojasnjuje Buhvald.
Razstava navdušila mlade
Da lahko takšna razstava mlade tudi preseneti in spodbudi, dokazujejo njihove reakcije. Dijakinjo Tejo Štriker je navdušilo dejstvo, da za fotografijo stoji resničen avtor in ne delo umetne inteligence, kar na spletu težko presodiš. ''Na tej razstavi vem, da je astrofotograf vložil svoj trud v to, da je zajel te res lepe fotografije, ki smo jih lahko zdaj videli,'' pravi. Katjo Marin pa je presenetilo, koliko je mogoče videti s fotografsko opremo, čeprav tega s prostim očesom ne moremo. Anna Taks Rebernik pa je ob fotografijah razmišljala predvsem o velikosti vesolja in vsem, česar človeštvo še ne pozna. ''Vesolje je tako veliko, da ne vem, če bodo kadarkoli vse raziskali. Me pa zanima, kaj vse je še skrito našim očem ne samo v vesolju ampak tudi v vodi'' je dejala.
Lešnik si želi prav to, da obiskovalci za trenutek pogledajo dalje od vsakdanjega sveta. V času, ko je zaradi svetlobnega onesnaženja pogled na zvezdnato nebo vse težji, je takšno sporočilo posebej aktualno. Zato astrofotografija razkriva svet, ki je ves čas nad nami, vendar ga s prostim očesom ne vidimo. Iskanje brezmejnosti v temi tako ni zgolj razstava fotografij vesolja, je povabilo, da pogledamo v nebo, in morda tudi opomnik, da je v temi včasih mogoče videti veliko več, kot si sprva mislimo.
