Petra Lesjak Tušek
Glavnina skrbi se je vrtela okoli vremena. Ali bo prevroče in tako preobremenjujoče za izvedbo koroškega traila, bodo vročino po seriji vročih dni prebile nevihte in za nameček še bliskanje in grmenje, ki je zlasti na Peci in Raduhi lahko silovito in nevarno. Kako torej izpeljati še enega od ultra trailov v Črni na Koroškem, da bo za vse varna in hkrati še ena pozitivna izkušnja? Posvetovanja z meteorologi in gorskimi reševalci, pa tudi izkušenimi domačini in trailaši so po prvi, kratki desetkilometrski preizkušnji za ogrevanje v petek zvečer, odločila, da vendarle izpeljejo najdaljšo, kraljevsko razdaljo sto kilometrov, kot so jo tudi načrtovali, s petka v sobotno noč in nadalje v dan. Marsikomu, tudi tekačem - na vseh štirih razdaljah (10, 24, 50 in 100 kilometrov) jih je bilo prek osemsto - je deževje ponoči prineslo olajšanje, a hkrati tudi nekoliko bolj naporen in zahteven nočni podvig prek Pece, Olševe, Raduhe, Smrekovca in Uršlje gore. Iz previdnosti so se med tekmo sredi noči sicer odločili, da nevihtni vrh Raduhe raje izpustijo in tekače preusmerijo z Laneža proti Loki, kar je za spoznanje, a ne bistveno, skrajšalo razdaljo, ki je tokrat štela za državno prvenstvo.
Domačin Peter Naglič, gorski reševalec, je pred startom zatrjeval, da ne bo zelo hudo, vsaj kar se silovitejšega neurja tiče; pognali so se torej v dir po urniku, najprej skozi temne in hladne rove Podzemlja Pece, ki delajo koroško dirko posebno. Pred tem je žal preobilno deževje prehitro prekinilo koncert skupine Orlek na startno-ciljnem prizorišču. Vlado Poredoš je ugotavljal, da Orlekom Črna na žalost nekako ni namenjena brez zapleta; ko bi morali prvič nastopiti na trailu, so jim nastop odnesle poplave. A vseeno radi pridejo, če ne bo šlo drugače, bodo še naprej nastopali v Podzemlju Pece, kjer so vselej dobrodošli, kar ne nazadnje dokazujejo razprodani koncerti, je bil nekako tolažilni zaključek predčasno končanega koncerta.
Sprehod ob koroški kulinariki
V sobotno jutro so nato zarana stekli še tekmovalci na 50 kilometrov in popoldne na 24 kilometrov, glavnina jih je bila iz Slovenije, a v Črno na trail so našli tudi tujci iz več držav, od Srbije, Hrvaške, Francije, pa vse do Japonske. Prenočišča so bila tako kar izziv, najti so jih morali vsepovsod po regiji. Seveda je K24 tekma, a bistveno več kot to. Je druženje, zabava, proslavljanje prostovoljstva in solidarnostnih in povezanih skupnosti, ki jih druži strast do gorskih podvigov in prijateljstva. Posebna atrakcija sta bila tokrat gosta iz Finske, ki sta prišla na razstavni prostor med potjo v Dolomite predstavit finsko savno v posebnem šotoru. Ogrevanja sicer na sploh po vročinskih dnevih nihče ni prav zares potreboval, a ta nenavaden, nekonvencionalen prihod in prezentacija sta vseeno navduševala. Poseben del programa je v sodelovanju s TIC Črna tudi tokrat predstavljal Košta trail, kulinarični sprehod iz Črne do naravnega parka Bistra s postojankami s kulinaričnimi dobrotami. Namenjen je bil spremljevalcem tekačev in vsem obiskovalcem, ki bi radi nekoliko drugače spoznali in seveda tudi okušali koroške dobrote. Začeli so Na Trati pri predsedniku Turističnega društva Janiju Hercogu, nadaljevali na brunarici in nadalje pri Prauhartu, na kmetiji Cvelbar in se na zadnji postojanki okrepčali še z domačim pivom in prav posebno domačo pogačo v Bistri.
Po tradiciji najboljši
Prav velikih presenečenj pri rezultatih ni bilo in v tem smislu Črna po predvidljivih zmagovalcih postaja podobna Touru de France, so ugotavljali v ciljni areni, ko so spet najprej proslavili zmago Korošca rekorderja Jona Lihtenegerja Vidmajerja na najdaljši trasi. Ni šlo zlahka, saj se je za primat zlasti ob koncu dvanajsturnega teka boril zlasti z Alešem Svetino, ki je prišel v cilj drugi, sledil jima je Matic Cuderman. Zmagovalec je športno čestital drugouvrščenemu zlasti po poškodbi in mu izrekel priznanje, zanj pa je bilo največje priznanje, da sta prišli partnerica Urška s hčerko Piko. V krizi mu je misel nanjo dajala zagon, je zaupal občinstvu, ki se je razveselilo njegove zmage, zraven si je za spodbudo nesel dudo dvomesečne dojenčice. Precej z mukami se je do zmage ob poškodbi med tekmovalkami na najdaljši progi prebila Martina Klančnik Potrč, le dve minuti za njo se je po nekaj več kot 14 urah na progi na drugo mesto uvrstila Tina Šatej, tretja je bila Martina Brglez.
Veliko jih na koroški trail prihaja že tradicionalno, da preverjajo svoje zmogljivosti in se vsakič razveselijo, ko premagajo turo. Med njimi je recimo Dimitri Chapelle iz Francije, ki z družino živi v Sloveniji, in ki je tokrat odlično pretekel kar dve razdalji, deset in petdeset kilometrov. Da se radi vračajo, ker jih vselej sprejmejo prijazni prostovoljci, ki na okrepčevalnih postajah pomenijo neprecenljivo podporo, ker je trail lep, ustrezno označen, za kar poskrbijo traserji, ki ga dobro poznajo, in tudi brezhibno izpeljan, čeprav je konkurenca trailov doma in v tujini velika.
Podrobni rezultati z vseh razdalj so objavljeni na strani Protime, ki je strokovno poskrbel za meritve časov.
