Miha Dajčman
"Bolj si previden, bolj 'cincaš' in si 'zategnjen', prej boš padel. Samo sprosti se in se osredotoči na progo," so bili glavni napotki, preden sem se v sredo, skupaj z Marpromovcem Andrejem Trobentarjem - Šutko in urednikom športa na Večeru Urošem Gramcem z downhill kolesom odpravil na prvi spust po pohorski strmini v Bike parku Pohorje.
Pred tem sem si ogledal posnetek vožnje najboljše slovenske "spustašice" in aktualne evropske prvakinje Monike Hrastnik, ki je na tekmi evropskega pokala prejšnji vikend v Mariboru osvojila tretje mesto. Prilagam ga v članek, da si ga ogledate in vidite, zakaj se na progo nisem podal čisto sproščeno.
{embed_youtube}https://youtu.be/H_2vKWRFOWQ{/embed_youtube}
Kolega Gramc, nekdanji tekmovalec v cestnem kolesarstvu, je kazal večje navdušenje pred spustom, ko so naju v bližini spodnje postaje vzpenjače opremili s ščitniki za noge, opasnikom s ščitnikom na hrbtu in čelado. Kolesarsko opremo si je nadel tudi direktor Marproma, ki upravlja z Bike parkom Pohorje, Bernard Majhenič. Ko mu je Trobentar dejal, da se bomo najprej spustili po cesti, da začutimo občutek na kolesu in se kasneje zapeljali po progi Flow line (modra), ki je primerna za začetnike, je Majhenič v šaljivem tonu dejal, da bo on šel kar po progi, ker ni več začetnik.
{twitter}https://twitter.com/mihadajcman/status/1121723389583003651{/twitter}
Šutka, ki je sicer v Marpromu zaposlen v oddelku za IT, pravi, da je v Mapromu deklica za vse. Pohorje pozna kot lasten žep, v dneh pred tekmami v Bike parku Pohorje pa veliko časa preživi na progi. "Noge in pedali je potrebno imeti med spustom vzporedno, težišče telesa pa malenkost nazaj, da je oprijem na zadnjem kolesu dober. Med spustom se na kolesu stoji. Zaviramo vedno z obema zavorama hkrati, na obeh zavorah imamo le kazalca, komolce pa narazen, da imamo nadzor nad krmilom kolesa. Ne 'bremzamo' sunkovito na skalah ali koreninah, saj nam lahko zdrsne," so bili napotki Šutke.
{embed_youtube}https://youtu.be/ns2aP6pWHaM{/embed_youtube}
Po makadamski cesti smo lovili občutke na kolesu, ko se je sodelavec Gramc že sam odpeljal na modro progo. "Spoštovanje do proge je zelo pomembno, vožnja ne sme biti brezglave, če si na progi prvič," je njegovo početje v šali komentiral Šutka, ko sem sam pazljivo premagoval bande in manjše skakalnice. Z vsakim metrom je bilo kolo lažje obvladovati, so pa zaradi tresljajev in napetosti mišice v nogah in rokah vedno bolj pekle.
"Pri downhillu je pomembno, da se imaš fajn. Da se sprostiš, da si na izi in uživaš. Prejšnji vikend sem vse v gondoli peljal z največjimi zvezniki tega športa in se z njimi pogovarjal. So preprosti, to je čar," je skušal lepote downhilla opisati Šutka, ko smo zaključevali z druženjem. V zadnjih nekaj sto metrih sta se nam pridružila še dva najstnika iz Avstrije, mlajša od 15 let. Trobentar jima je v nemškem jeziku razložil, kje se bomo peljali in na kaj naj bosta pozorna. Tik pred koncem je eden od njiju padel na koreninah, a se hitro pobral. Ko smo ju videli pri spodnji postaji vzpenjače, sta staršem kazala odrgnine, a bila nasmejana. "Alles oke?" sem vprašal ponosno, ker nisem padel, fant pa je dvignil palec in mi namenil nasmeh.
In še ugotovitev dneva: pregovorne lepote in možnosti Pohorja so res brezmejne.
