Prvo mesto na svetovni lestvici, zmaga na dirki vseh dirk, naslov svetovnega prvaka, idealna ekipa najmočnejše lige na svetu, stopničke v skupnem seštevku svetovnega pokala … Kaj je več, boljše, odmevnejše? Pravega odgovora ni, izbira je preveč bogata. Tudi tako nenavadno leto, kot je (bilo) 2020., je postreglo z mejniki, rekordi in nepozabnimi uspehi slovenskega športa.
Nepremagljivi na dveh kolesih
V koronaletu s(m)o Slovenci dokončno vzljubili kolesarstvo. Čeprav ima poganjanje pedalov pod Alpami dolgo tradicijo, so se dosežki leta 2020, podpisani s slovenskim znanjem, močjo, voljo in vztrajnostjo, še nekaj let nazaj zdeli nepredstavljivi. Dve od treh največjih tritedenskih dirk na svetu, ki jim je pandemija sicer vzela standardne termine in množice navijačev ob progi, ne pa prestiža, je na prvem mestu končal Slovenec. Na največji med njimi, dirki po Franciji, sta se Tadej Pogačar in Primož Roglič udarila za rumeno majico. Upravičeno se je Luka Mezgec, ki je v Franciji prisprintal do dveh etapnih drugih mest, šalil, da se Tour spreminja v državno prvenstvo.
Kaj je več, boljše, odmevnejše? Pravega odgovora ni, izbira je preveč bogata
Vse je bilo pripravljeno za krono kariere Primoža Rogliča. Zasavec je večino dirke prekolesaril v rumenem, a Pogačar je bil pred predzadnjo, odločilno etapo dovolj blizu, da je napadel. Z izjemno predstavo na kronometru je mladenič iz Komende prehitel starejšega rojaka, dan pred svojim 22. rojstnim dnem na Elizejskih poljanah postal prvi Slovenec s skupno zmago na dirki vseh dirk, ob rumeni majici pa oblekel še pikčasto za najboljšega hribolazca in belo za najboljšega mladega kolesarja.
Roglič je bil najmočnejši v Španiji. Že začelo se je z mejnikom, ki ga v nekih normalnejših časih ne bo mogoče ponoviti. Z Janom Tratnikom sta isti dan poskrbela za dve zmagi na največjih dirkah – Idrijčan je slavil v 16. etapi italijanskega Gira, Kisovčan pa na uvodni preizkušnji Vulete. Rdečo majico je obdržal do Madrida, drugič zapored špansko pentljo končal kot zmagovalec. Pa drugo mesto v Franciji in prvo v Španiji ni bilo vse, s čimer je 31-letnik navdušil. Z 12 zmagami, tudi s tisto na najstarejši enodnevni klasiki Liege-Bastogne-Liege, je leto končal na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze, osvojil prestižno zlato kolo, si s Pogačarjem razdelil nagrado za slovenskega kolesarja leta, sam pa drugič zapored postal slovenski športnik leta.
Da se Slovenci dobro znajdejo na dveh kolesih, je še enkrat več potrdil Tim Gajser. Motokrosist je bil v finišu razvlečene sezone svetovnega prvenstva neulovljiv za tekmece, s pridom izkoristil vse njihove težave, leto zaključil s petimi zmagami, vse skupaj pa kronal s svojim četrtim naslovom svetovnega prvaka, tretjim v elitnem razredu MXGP.
Pandemija (morda) odnesla globus
V ženski konkurenci je športnica leta postala Anamarija Lampič. Tekačica na smučeh iz Valburge je utrdila svoj položaj med najboljšimi sprinterkami na snegu. Prejšnjo, zaradi koronakrize skrajšano sezono je zaključila z zmago v Val di Fiemmeju in drugima mestoma v Dresdnu in Oberstdorfu, v novi sezoni pa se je na stopničke povzpela na tekmah za svetovni pokal v Davosu in Dresdnu, kjer je tretje mesto osvojila tudi v paru z Evo Urevc v ekipnem sprintu. Pa ni le Lampičeva plemenitila zbirke slovenskih stopničk v zimskih svetovnih pokalih. Januarja je z veleslalomsko zmago v Adelbodnu navdušil Žan Kranjec. Celo blizu malega kristalnega globusa je bil Vodičan, a se je moral, ko je epidemija odnesla zaključek svetovnega pokala, skupaj s pokalom Vitranc, zadovoljiti s četrtim mestom. So pa v Kranjski Gori letos smučala dekleta. Zlata lisica se je zaradi pomanjkanja snega v Mariboru preselila na Gorenjsko, kar je s pridom izkoristila Meta Hrovat in na domači progi v veleslalomu privijugala do brona. Tudi v tej zimi se zbirka odličij veča. Kranjec je prismučal do drugega mesta v Santi Caterini, Martin Čater pa je senzacionalno poskrbel za 85. slovensko zmago v svetovnem pokalu, dobil smuk v Val d'Iseru.
Tudi orli so znali poleteti daleč. Timi Zajc je v zaključku prejšnje (skrajšane) zime trikrat sam stopil na stopničke na tekmah svetovnega pokala, dvakrat pa še z ekipnimi kolegi. Peter Prevc je v Lillehammerju ujel svojo 23. zmago med elito, Žiga Jelar je bil tam drugi, v tej zimi pa se je na stopničke v Engelbergu zavihtel Anže Lanišek. Decembra so smučarski skakalci dočakali tudi svetovno prvenstvo v poletih, ki ga je marca onemogočil koronavirus. Bolj kot po ekstremno dolgih daljavah si bomo tokratni praznik v Planici, kjer so za vzdušje skrbeli le virtualni navijači, zapomnili po poku v slovenski ekipi. Zajc je bil po javni objavi kritike, uperjene proti trenerskemu štabu, izključen iz ekipe, po zagovoru pred disciplinsko komisijo dobil še opomin, Gorazd Bertoncelj pa se je na položaju glavnega trenerja umaknil Robertu Hrgoti.
Rekorderji in prvaki
Spomladanski prisilni premor ni ustavil slovenskih športnikov. V nadaljevanju leta so večkrat odprli knjige rekordov. Boksarka Ema Kozin je osvojila šampionski pas organizacije WBC, Ana Belac se je prebila med najboljše golfistke na svetu, mejnike so podirali atleti – Kristjan Čeh je popravil 21 let star državni rekord v metu diska in izboljšal evropski rekord za mlajše člane, Maruša Mišmaš Zrimšek je na 2000 metrov z zaprekami pritekla do druge najboljše znamke na svetu, Tina Šutej se je v skoku s palico julija podpisala celo pod najboljšo daljavo na svetu -, s štirimi medaljami so se z evropskega prvenstva vrnili slalomisti na divjih vodah – Benjamin Savšek je postal evropski prvak v kanuju in zlato medaljo osvojil še v ekipi z Luko Božičem in Juretom Lenarčičem, kajakaš Peter Kauzer je bil drugi, srebro so osvojile tudi kanuistke Eva Alina Hočevar, Lea Novak in Alja Kozorog do srebrne medalje …
No, koronakriza ni omogočila le lepih zgodb. Če so člani rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu nastopili še dovolj zgodaj, v začetku leta, ko se je svet še vrtel v običajnem ritmu, in s četrtim mestom osvojili tudi nagrado za najboljšo slovensko ekipo leta 2020, je bilo v domačih dvoranah precej bolj klavrno. Po marčevski razglasitvi epidemije so se končala državna prvenstva v večini ekipnih športov. Rokometne naslove (Celje in Krim) in odbojkarske (ACH Volley in Calcit Kamnik) so odgovorni za zeleno mizo podelili ekipam, ki so bile na vrhu lestvic pred prekinitvijo, v košarki pa smo prvič v samostojni državi ostali brez prvaka. Tudi starega ni več. Koper Primorska, prvakinja v letu 2019, je pred letošnjim božičem dokončno ugasnila pod težo finančnih težav.
Sta pa košarkarske navdušence razvajala virtuoza čez lužo. Goran Dragić se je v ligi NBA prebil vse do velikega finala, kjer ga je ustavila poškodba stopala, njegov Miami pa je moral priznati premoč Los Angeles Lakersom, Luka Dončić pa je nadaljeval svoj vzpon med največje zvezdnike najmočnejše lige na svetu. Ljubljančan je premiernemu nastopu na tekmi vseh zvezd dodal še uvrstitev v idealno peterko lige, Dallas pa po treh letih posta odpeljal v končnico.
Domače sanje, evropska streznitev
Na igrišču so epilog prejšnje sezone dočakali nogometaši. V prvi ligi so težave in zmote velikih, Olimpije in Maribora, izkoristili grofi. Celje se je prvič v stoletni zgodovini kluba prebilo do naslova prvaka. Precej manj spektakularna je bila pot naših predstavnikov v Evropi. Državni prvaki so v lovu za ligo prvakov obtičali v drugem krogu, Olimpija je v drugem krogu kvalifikacij za evropsko ligo padla pred Zrinjskim, blamažo pa si je privoščil Maribor. Dolgoletni zastavnoša slovenskega nogometa v Evropi je v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo izgubil loterijo z enajstih metrov proti severnoirskim polprofesionalcem, Colerainu. Še najbolje se je odrezala Mura. Pokalno prvakinjo je ustavil šele sloviti PSV.
Kljub klavrnemu izkupičku klubov evropska igrišča niso bila prikrajšana za slovenske presežke. Josip Iličić se je v Valencii podpisal pod eno najboljših predstav v zgodovini lige prvakov, s štirimi goli Atalanto iz Bergama, ki je takrat že postajal evropski epicenter pandemije, odpeljal v četrtfinale. Tam zaradi osebnih težav ni zaigral, je pa v novi sezoni, tudi z golom na znamenitem Anfieldu, že dokazal, da se vrača v formo. Samir Handanović je lovoriko v evropski ligi izgubil šele v finalu, Jan Oblak se je tudi letos prebil v ožji izbor vseh relevantnih lestvic najboljših vratarjev na svetu … Temelje za (lepšo) prihodnost je udarila še reprezentanca, se s prvim mestom v skupini C3 lige narodov povzpela med drugokategornike in ohranila upe za alternativno pot na svetovnem prvenstvu. Ja, tudi nogometaši so poskrbeli za nekaj presežnikov slovenskega športa. In teh, nenavadno leto gor ali dol, res ni bilo malo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
