
Slovensko gospodarstvo je kljub znižanju napovedi gospodarske rasti in višjih inflacijskih pričakovanj vrste mednarodnih institucij, vključno z Umarjem in Banko Slovenije, še odporno na gospodarske krize in šoke, so včeraj ugotavljali v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki ima sedež v mondeni palači v Parizu. A pri tem izpostavili dodatne ideje za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, ki bi poslabšale položaj upokojencev, z višjim davkom na dodano vrednost ter z obdavčenjem nepremičnin ter premoženja kar vseh prebivalcev Slovenije. Zakaj? Zaradi trajno višjih obrambnih izdatkov in naraščajočih stroškov staranja prebivalstva.
Potem ko so tako rekoč izsilili lansko pokojninsko reformo, po kateri moramo delati dve leti dlje in se bomo lahko upokojevali pri 65 in 67 letih, zdaj v OECD predlagajo še omejevanje stroškov za pokojnine. Da naj jih usklajujemo izključno le z inflacijo, prikrajšali bi nas tudi za obvezni zimski regres. Ob tem pripomnimo, da je po velikih protestih francoska skupščina izglasovala zamrznitev sprejete pokojninske reforme. Ta naj bi postopoma do leta 2030 povečala starost upokojevanja za polno delovno dobo z 62 na 64 let. Tako se bodo Francozi upokojevali pri 62 letih in 9 mesecih (!?), pri čemer je Francija veliko bolj zadolžena od Slovenije.
V OECD Sloveniji predlagajo še ukinitev nižjih 5- in 9,5-odstotnih stopenj DDV in ob tem omenjajo visoke prihranke prebivalstva, ki bi jih bilo treba "aktivirati"? Da je treba obdavčiti tudi prevoz in malico zaposlenih, ki bi tako dodatno v slovenski BDP prispevali 0,5 odstotka. Samo da je erar sit, delavci pa so lahko lačni in hodijo v službo peš. Naj pridno delajo in se čim kasneje upokojijo, prihranke pa porabijo za višji DDV in davke na nepremičnine, vikende in lope, ki so jih s svojim delom zaslužili.
Tudi po diktatu Bruslja pa smo januarja sprejeli novo zakonodajo na trgu dela, ki jo je nekdanja Golobova vlada zaradi precej višjih nadomestil oznanjala kot veliki met. Ob čemer je pozabila povedati, da se drastično zaostrujejo možnosti vnovičnih prosilcev za prejemanje denarnih nadomestil, ko jih delodajalci ponovno odpustijo. V zahvalo smo prejeli sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, torej tudi del denarja naših davkoplačevalcev, ki jih nakazujemo v EU.
Na hitro spisani in še hitreje sprejeti interventni zakon z razvojno kapico, ki jo nekateri imenujejo tudi socialna, čeprav je daleč od tega, prinaša višje plače menedžerjem, lastnikom kapitala in podjetjem pa nižje davke, ki se posledično ne bodo prelevili v plače srednjega razreda. Vlada z aktualnim dvigom marž na naftne derivate zvišuje prihodke in dividende naftnim trgovcem, ob čemer bomo vsi plačevali dražje gorivo. Tudi če se to zaradi rahljanja geopolitičnih tenzij na Bližnjem vzhodu poceni. Glede na to, da je vlada gluha za priporočila fiskalnega sveta, ki je razgalil finančne pasti koalicijske pogodbe vključno z interventnim zakonom, in da bodo obrambni apetiti z desno vlado le še naraščali, bo javnofinančni primanjkljaj težko znižati. V vsakem primeru pa bomo to finančno operacijo plačali državljani. Upajmo, da ne v slogu operacija uspela, pacient umrl.





