Rudarski praznik je na 65. Skoku čez kožo v Velenju tradicionalno združil zaposlene, upokojene sodelavce, njihove družine ter vse, ki spoštujejo bogato rudarsko dediščino in njen pomemben prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Osrednja slovesnost je potekala sinoči na Mestnem stadionu Velenje. Znova je bila priložnost za zahvalo generacijam rudarjev ter predvsem za pogled v prihodnost, ki jo je s simboličnim skokom čez kožo soustvarilo 28 novincev, so poudarili v Premogovniku Velenje, ki je do danes v rudarski stan sprejeli 4.003 novince – dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi diplomirane inženirje rudarstva in geotehnologije.
Občinstvo je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec: "Lani smo svoj pogled usmerili predvsem nazaj, v našo zgodovino, v našo tradicijo in v zavedanje, kako globoko je našo sredino oblikovalo 150 let rudarjenja. Pogled v preteklost razkriva izjemno dediščino." Če so se ob lanskem jubileju bolj ozirali nazaj, zdaj pogled usmerjajo naprej, je rekel Mavec. Skupaj s kolegi iz Termoelektrarne Šoštanj so namreč začeli uresničevati zaveze Slovenije, da bo skladno z okoljskimi in podnebnimi zavezami postopoma opustila pridobivanje premoga, je izpostavil generalni direktor.
"Ob tem se soočamo s številnimi izzivi z zavedanjem, da posledic odločitve Slovenije o opuščanju premoga ne bodo enako občutili vsi prebivalci Slovenije. Posledice izhoda iz premoga bodo najbolj občutne in oprijemljive prav tu pri nas, najbolj bodo zaznamovale življenje v Šaleški dolini. Slovenija se je zavezala, da bo energetski in gospodarski prehod izpeljala pravično. V ta namen bo zagotovila finančno podporo za varno zapiranje več kot 50 kilometrov rudniških prostorov pod zemljo ter sanacijo površin nad njimi. Izhod iz premoga pa se ne meri zgolj v zaprtih jamskih rovih in saniranih površinah. Meri se predvsem v ljudeh. Zato je država obljubila, da Šaleški dolini in celotni Savinjsko-šaleški regiji omogoči uspešno prestrukturiranje ter ustvari pogoje za nov razvoj. S temi vlaganji bomo poskrbeli, da nihče ne bo ostal pozabljen, prezrt ali prepuščen sam sebi, mladim pa bomo zagotovili priložnosti za kakovostno in varno prihodnost. Februarja letos sta bila tako v državnem zboru sprejeta dva ključna zakona: zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije. Prvi zakon, zakon o zapiranju, poleg omogočanja sanacije posledic rudarjenja, določa tudi vrsto socialnih ukrepov, namenjenih našim zaposlenim. Eden najpomembnejših je, da zaradi opuščanja premoga nihče ne bo ostal brez službe. in nepreskrbljen. Med drugim se bodo lahko rudarji po prenehanju proizvodnje pod polnimi pravicami upokojevali kar pet let prej. Drugi socialni ukrep pa zagotavlja, da nihče ne bo ostal brez strehe nad glavo ali plačeval visokih najemnin za stanovanja, ki so jih ustvarili rudarji. Stanovanjski fond Premogovnika Velenje se namreč prenese na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki bo s stanovanji upravljal na enak, neprofiten način, kot je bilo to do sedaj," je poudaril Mavec.
Zakon, ki regulira prestrukturiranje SAŠA regije, med letoma 2026 in 2035 predvideva 282 milijonov evrov za nadomeščanje delovnih mest, izgubljenih zaradi opuščanja premoga, razvojno preobrazbo regije, ustvarjanje novih delovnih mest, energetski prehod, razvoj podjetništva, izboljšanje kakovosti življenja in socialne varnosti prebivalcev ter ohranjanje kulturne dediščine premogovništva.
Zaradi prizadevanj na področju prestrukturiranja Šaleške doline in premogovništva so se v Premogovniku Velenje odločili, da naziv častnih skakalcev podelijo županoma, ker, kot so ocenili, sta vsak na svojem področju pomembno prispevala k sprejetju zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. Častni skok sta tako opravila župan mestne občine Velenje Peter Dermol in župan občine Šoštanj Boris Goličnik.
